Učitelji, ki so zaposleni za nedoločen čas in ne izpolnjujejo svoje učne obveznosti (imajo premalo ur), jo lahko v skladu z zakonom dopolnjujejo tudi s poučevanjem predmetov, za katere niso ustrezno izobraženi. Učitelj telesne vzgoje tako lahko teoretično poučuje tudi matematiko, pri čemer je po zakonu edini pogoj, da poučevanje matematike predstavlja največ 40 odstotkov predpisane učne obveznosti. Kako razširjena je ta praksa, nam na ministrstvu za šolstvo niso povedali, saj da o tem nimajo podatkov, stroka in ravnatelji pa opozarjajo, da problem še zdaleč ni zanemarljiv in da so najbolj na udaru manjše šole. A tudi na eni od srednje velikih srednjih šol se je zgodilo, da je glasbeno vzgojo poučevala učiteljica geografije brez posluha...
Ravnatelj ljubljanske osnovne šole Livada Goran Popović pravi, da od 24 učiteljev, kolikor jih je zaposlenih na šoli, kakšnih šest v okviru dopolnjevanja učne obveznosti poučuje predmete, za katere se niso izobraževali. »Na manjših šolah število učencev ne dovoljuje, da bi imeli vsi učitelji dovolj ur oziroma da bi imeli zaposlenih dovolj učiteljev, da takšna dopolnjevanja ne bi bila potrebna. Seveda se trudimo, da dopolnjevanja načrtujemo v skladu s tem, kaj učitelju leži in na kaj se spozna. Učitelj telesne vzgoje gotovo ne bo poučeval matematike, bi pa zgodovinar lahko denimo učil etiko.« Odločitev je namreč povsem v pristojnosti ravnatelja. Popović sicer poudarja, da gre za kratkotrajen ukrep, saj se vpis pri njih povečuje in čez nekaj let teh težav ne bodo imeli več.
Celo na pedagoški fakulteti niso vedeli
»Po strokovni plati se strinjam, da učitelj praviloma ne more biti enako kompetenten na področju, za katero ni izobražen. A po drugi strani smo socialna država in v teh časih je to pač izhod v sili,« dodaja Popović. Učitelj, ki nima izpolnjene obveznosti, namreč nima plačanih prispevkov kot polno zaposlen in ima, jasno, nižjo plačo, v končni fazi pa lahko tudi izgubi službo. Ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule Dušan Merc poudarja, da so ravnatelji tako rekoč prisiljeni za določen predmet angažirati učitelja, ki zanj ni ustrezno izobražen, saj so dolžni zagotoviti nemoten učni proces. Po pravilih je sicer ta rešitev začasna, a ta začasnost lahko traja. »Najprej moraš od ministrstva dobiti soglasje za objavo razpisa, ves postopek pa lahko traja tudi dve leti. V tem času lahko glasbo uči tudi nekdo brez posluha...«
»Seveda se dobri ravnatelji trudijo iskati ustrezne kombinacije, a kot je dejal kolega ravnatelj, je to tako, kot če bi veterinar 60 odstotkov časa zdravil živali in 40 odstotkov ljudi. No, pravzaprav je še huje – to je tako, kot če bi ljudi zdravil informatik, ki v zdravstvenem domu skrbi za računalnike,« opozarja prof. dr. Mojca Čepič, predstojnica katedre za fiziko na ljubljanski pedagoški fakulteti. Problema se v resnici zaveda zelo malo ljudi. Čeprav je dopolnjevanje obveznosti na takšen način s spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja uvedel že nekdanji minister Milan Zver, Čepičeva pravi, da celo vodstvo pedagoške fakultete do pred kratkim s tem ni bilo seznanjeno.
»Naslednji korak je lahko ta, da določene študije preprosto ukinemo in določimo, da bodo recimo učitelji razrednega pouka, ki so pri nas najbolj nezaposljiv kader, učili naravoslovje. Čeprav so imeli v okviru celotnega študija vsega 180 ur naravoslovja, torej še manj, kot ga je na osnovnošolski ravni,« je ogorčena sogovornica.
Sogovorniki sicer opozarjajo, da izobrazba sama po sebi še ne zagotavlja, da bo učitelj tudi kakovosten pedagog in bo znal učence ali dijake snov naučiti in ustrezno motivirati za »svoj« predmet. A če na področju, ki ga poučuje, ne bo suveren, tega zagotovo ne bo znal storiti. In ne gre zgolj za učni uspeh oziroma bleščeče ocene. »Pomembno je, da se otrok nauči določenega načina razmišljanja, ne le, da ima dobre ocene,« poudarja Čepičeva. Na ministrstvu sicer pravijo, da ne vedo, kateri so tisti predmeti, ki jih najpogosteje poučujejo neustrezno izobraženi učitelji. »Po analizah, ki smo jih naredili, vendar zaradi spreminjajočih se razmer trenutno niso relevantne, ni posameznega predmeta, ki bi pomembno izstopal,« so zapisali.
Dodatno izobraževanje prenaporno?
Rešitev je po mnenju Čepičeve dodatno izobraževanje za predmet, ki ga učitelj v okviru dopolnjevanja obveznosti že poučuje ali ga namerava poučevati. Nekatere programe sofinancira tudi ministrstvo. A tudi tu ne gre brez težav. Izobraževanje namreč traja dve leti, učitelji pa morajo poslušati 900 ur, torej vsak teden po 16 ur, kar je za polno zaposlenega po njenem mnenju absolutno prenaporno. »Program bi moral potekati bolj intenzivno in trajati krajši čas, učitelj pa bi medtem izrabil neke vrste študijski dopust ali pa bi vsaj manj učil. Dogovor bi moral vključevati učitelja, šolo in ministrstvo, saj ne nazadnje s tem vsi profitirajo,« je prepričana Čepičeva. S tem se strinja tudi Popović. »Osebno sem se šel pozanimat na nekatere fakultete, kako je z dodatnim izobraževanjem, saj so bili nekateri učitelji na šoli zainteresirani za to. A to je skoraj tako, kot če bi se ponovno vpisal na fakulteto, kar za starejše, ki imajo do pokojnine še nekaj let, nima smisla. Namesto da bi torej našli neko celostno rešitev, ne bomo naredili nič.«
Eno od bolj »instant« rešitev ponuja pomočnik ravnateljice Ekonomske šole Ljubljana Danilo Flisar. »Ravnateljem bi zelo koristila kakovostna baza podatkov, prek katere bi v kakšni od bližnjih šol našli učitelja, da bi pri njih dopolnjeval svojo učno obveznost pri predmetih, za katere je dejansko usposobljen,« predlaga Flisar, ki meni, da je sedanja rešitev sprejemljiva za prehodno obdobje, ne more pa sistemsko reševati problema nezaposlovanja. A vsi ravnatelji niso za to, da bi si šole med seboj »sposojale« učitelje. Dušan Merc je prepričan, da to ni etično. »Mladi učitelji, ki še niso bili zaposleni, tako nimajo nobenih možnosti. In vendar so mnogi bolje izobraženi od zaposlenih učiteljev in bolj motivirani za kakovostno delo v šoli.« Skrbi ga tudi možnost, da bi ravnatelji s »priporočanjem« učiteljev, ki nimajo dovolj ur, po tihem drugi šoli podtikali »gnila jajca«. To pojasnjuje takole: »Na svoji šoli bi ravnatelj učitelju, s katerim ni zadovoljen, zmanjšal število ur, nato pa bi ga ponudil drugi šoli. Razloge, zaradi katerih je ta 'na voljo', bi seveda zamolčal...«
Po zakonu lahko učitelji, zaposleni za nedoločen čas, učno obveznost pri drugih predmetih na opisani način dopolnjujejo do 1. septembra 2015. Kako bo v prihodnje, na pristojnem ministrstvu za zdaj ne vedo.
