K 10-milijonskemu prihranku naj bi po vladnih načrtih pripomogli tudi starši otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo. Njihove prispevke vlada namerava povečati, subvencioniranje glasbenega šolstva pa znižati, saj to ne sodi »v okvir obveznega izobraževanja«. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) so ogorčeni. »Socialno šibkejše družine bodo otroke izpisale iz glasbene šole,« na ustvarjanje neenakosti opozarja glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.
To pa ni prvi poskus krčenja dejavnosti glasbenih šol. Te so bile žrtev vladnega barantanja s proračunskimi številkami pred dvema letoma, ko je vlado vodil Janez Janša. Sprva je bilo videti kot nedolžna napaka: ministrstvo za finance je v proračunu ukinilo postavko za glasbene šole, a jo je pozneje ponovno uvrstilo med odhodke. Kasneje smo izvedeli, da je šlo za preigravanje številk; ministrstvo za izobraževanje pod taktirko Žige Turka ob pripravi predlogov proračunov za leti 2013 in 2014 ni pripravilo finančnih načrtov v okviru limitov, sprejetih v vladi, zato ministrstvu za finance, kot so nam sporočili takrat, ni preostalo drugega, kot da zniža eno od postavk, sicer ne bi mogli vladi predlagati proračuna v okviru sprejetih limitov.
V nasprotju z glasbenimi šolami pa naj se standardi in normativi za svetovalne delavce, knjižničarje in celotno nepedagoško osebje, zaposleno v šolah, ne bi spreminjali. Takšno zagotovilo so namreč predstavniki Sviza dobili od ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar, čeprav so te spremembe tudi med načrti varčevanja, ki jih je ta teden predstavila vlada. pe