Kot je na novinarski konferenci po pogovorih z nemškim predsednikom spomnil Pahor, sta vladi Nemčije in Slovenije leta 2011 s sprejetjem deklaracije o poglobljenem sodelovanju dali odnosom med državama strateški pomen.

Politično in gospodarsko sodelovanje se je od tedaj opazno krepilo, z današnjim obiskom pa dobiva to "dvostransko strateško zavezništvo" še dodaten pomen. Gauck se namreč v Sloveniji mudi v času gospodarskega okrevanja naše države, je poudaril Pahor. "Slovenija se vrača," je dejal.

Slovenci imamo in želimo imeti zelo podobno korporativno kulturo kot Nemčija

Po besedah Pahorja Slovenci imamo in želimo imeti zelo podobno korporativno kulturo kot Nemčija. Slovenija ima z nemškimi investicijami v glavnem zelo dobre izkušnje, saj nemška podjetja v njej vidijo poslovne priložnosti strateške narave.

Tudi nemški predsednik je izpostavil odlične odnose med državama. Pri tem ni izpostavil le gospodarskega sodelovanja, ampak tudi to, da Nemčija in Slovenija delita iste vrednote ter zelo podobno gledata na razmere v svetu, še posebej ko gre za Zahodni Balkan.

Optimistične ocene

Kot je dejal, je danes slišal optimistične ocene glede zmanjšanja zadolženosti in gospodarske rasti v Sloveniji in ocenil, da je to kot pravi "realističen optimizem" - ko z vizijo pozitivnega rezultata ostajamo v stiku s stvarnostjo. Za že izvedene transformacijske korake je Sloveniji čestital, pri njihovem nadaljevanju in pospeševanju pa obljubil pomoč in podporo.

Kot je sicer opozoril, Nemčija Sloveniji nikakor ne želi diktirati, da mora privatizacijo izvesti čim hitreje. A politični transformaciji mora slediti še gospodarska in pri tem je Nemčija Sloveniji pripravljena skupaj z drugimi državami ponuditi pomoč in izkušnje, je dejal.

Posebej je izpostavil potrebo po socialnem dialogu in širšem družbenem soglasju za spremembe ter spomnil, da so v Nemčiji kulturo konsenza uspeli vzpostaviti, kar je koristilo celotni družbi.

Odbor 2014 želel s protestom pritegniti pozornost nemškega predsednika Gaucka

Odbor 2014 je danes svoje zborovanje izpred ljubljanskega okrožnega sodišča preselil pred bližnji hotel Union, kjer je večja skupina protestnikov želela nemškega predsednika Joachima Gaucka opozoriti na svoje zahteve po reformi slovenskega sodstva. Brez teh sprememb bodo druge reforme v Sloveniji brez pomena, je dejal član obora Aleš Primc.

Primc je dejal, da so se pred hotelom zbrali zato, ker v zgradbi poteka okrogla miza o dialogu, a Odbor 2014 nanjo ni bil povabljen.

Udeleženci shoda, opremljeni z napisi "Free JJ" (Svoboda JJ) in "Wir wollen fair justiz" (Zahtevamo pošteno sodstvo) so vzklikali imeni Janeza Janše in Toneta Krkoviča, obsojencev v primeru Patria. Po nekaj minutah pred hotelom je Primc dejal, da jih je državni protokol obvestil, da so preglasni in da naj izklopijo zvočnik, kar so tudi storili, a šele po tem, ko so protokol obtožili, da krši njihovo pravico do svobodnega izražanja.

So pa predstavniki odbora danes na svojo pobudo obiskali nevladno organizacijo za človekove pravice AIS. Kot so za STA pojasnili v AIS, sta se direktorica Nataša Posel in predsednica Dragana T. Trivunžda s sodelavci sestali s predstavniki Odbora 2014, Davidom Tasičem, Andrejem Aplencem, Alešem Hojsom in Tonetom Kuntnerjem.

Predstavili so jim delovanje Odbora 2014 in poglede na stanje človekovih pravic v Sloveniji, zlasti so se osredotočali na domnevne kršitve človekovih pravic v pravosodju, vključno z obsodbo Janeza Janše, so še zapisali na AIS.

Podpisniki peticije ugotavljajo, da se v Sloveniji soočamo z zaskrbljujočim režimskim trendom, ki spominjajo na tiste iz svinčenih komunističnih časov. Primer Janeza Janše, enega od najbolj vidnih znanilcev demokratičnih sprememb na območju nekdanje Jugoslavije ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, to zelo jasno javno manifestira, so sporočili iz odbora.