Ministrski zbor naj bi danes obravnaval predlog zakona o izvajanju fiskalnega pravila, ki pa ga ne bodo uporabili pri pripravi proračuna za leto 2015, ampak šele za leto 2016, proračunske izdatke in prihodke pa naj bi uravnotežili postopno, v štirih do petih letih. Premier Miro Cerar namerava v kratkem na usklajevalni sestanek o predlogu zakona o fiskalnem pravilu povabiti tudi vodje poslanskih skupin opozicijskih strank, saj zakon v državnem zboru potrebuje podporo najmanj 60 poslancev. A naši viri menijo, da je to težko uresničljiv cilj. Se potemtakem obeta ustavna obtožba zoper predsednika vlade, ker krši ustavo v delu, ki govori o fiskalnem pravilu?
Največ pozornosti koalicije zbuja fiskalni svet
Prvi osnutek zakona o fiskalnem pravilu je v začetku leta pripravila vlada Alenke Bratušek, a zanj ni dobila zadostne politične podpore. Novi osnutek je od prejšnjega krajši za dva člena (ima jih 15). V njem ni več formule za določanje največjega obsega izdatkov in člena o porabi kupnin od prodaje finančnega premoženja države, saj v koaliciji menijo, da ne sodi v ta zakon. Nova zakonska različica, o kateri so se včeraj znova usklajevali na koalicijskem vrhu, drugače ureja tudi fiskalni svet, ki bo neodvisen in samostojen državni organ za ocenjevanje vzdržnosti javnih financ in za ocenjevanje upoštevanja načela srednjeročne uravnoteženosti državnih proračunov.
Po prvotnem predlogu naj bi imel fiskalni svet pet članov, ki bi bili zaposleni za polni delovni čas, državni zbor pa bi jih imenoval z dvotretjinsko večino. Po zadnji verziji bodo v njem trije, morda štirje člani. Predsednika fiskalnega sveta naj bi predlagal predsednik republike, po enega člana pa Banka Slovenije in vlada. Na včerajšnjem koalicijskem sestanku je padel predlog, da bi enega člana fiskalnega sveta predlagala tudi varuhinja človekovih pravic.
Posebne okoliščine
Državni zbor naj bi vse člane fiskalnega sveta potrdil z navadno večino. Predsednik bi lahko bil zaposlen za polni delovni čas (minimalna zahteva je vsaj dvajset odstotkov polnega delovnega časa), člana/-i za največ dvajset odstotkov polnega delovnega časa. V fiskalnem svetu bodo zaposlili tudi »potrebno število javnih uslužbencev«, koliko, bodo določili naknadno v aktu o sistemizaciji. Cerarjeva vlada je sprva načrtovala, da bi imel fiskalni svet tudi svoj sekretariat, vendar so v koalicijskem usklajevanju to določilo črtali iz osnutka zakona. Administrativno-tehnične naloge bodo za fiskalni svet opravljale službe računskega sodišča.
Srednjeročni fiskalni cilj je ključ, na katerega se veže fiskalno pravilo, zakon pa predvideva, da bo najnižja dopustna vrednost srednjeročnega fiskalnega cilja strukturni primanjkljaj v višini pol odstotka BDP. Primanjkljaj naj bi odpravljali postopno, od štiri do pet let. Zakon o fiskalnem pravilu predvideva dva sklopa okoliščin, ko sme Slovenija kršiti načelo srednjeročne uravnoteženosti državnih proračunov. Te okoliščine so obdobje resnega gospodarskega upada in neobičajni dogodki, na katere ni mogoče vplivati, imajo pa pomembne posledice za finančno stanje države.
Podpora je pod vprašajem
Gre za precej ohlapno novo verzijo osnutka zakona o fiskalnem svetu, ki dopušča dokaj dolgo obdobje za uravnoteženje proračunskih prihodkov in odhodkov, zato se tudi nekateri v koalicijskih vrstah bojijo, da zakon v državnem zboru ne bo dobil potrebne dvotretjinske podpore.
Poslanci bodo tako in tako morali najprej odločati o predlogu fiskalnega zakona, ki ga je pred dvema tednoma v parlamentarni postopek vložila SDS, šele nato bo prišel na vrsto vladni zakon.
