Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je pripravilo predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki bo podlaga za ustanovitev gospodarske družbe Slovenski gozdovi v stoodstotni lasti države, a je v javnosti izzval številne kritike. Kljub drugačnim obljubam kmetijskega ministra Dejana Židana je bil namreč zakon v javni razpravi le en poln delovni dan. Včeraj pa si je minister premislil in se vendarle odločil, da bo šel zakon v obravnavo po rednem, ne po nujnem postopku. To pomeni, da novo državno podjetje Slovenski gozdovi pred koncem leta najbrž ne bo zaživelo.
Gozdarski zavod obsojen na finančne težave
Med tistimi, ki so v zelo skopo odmerjenem času za javno razpravo vendarle uspeli napisati pripombe na predlagani zakon, je Franc Ferlin, strokovnjak za gozdarsko politiko in zakonodajo, ki je pred dobrima dvema desetletjema pomagal postaviti na noge Zavod za gozdove Slovenije. Trenutno živi in dela v Črni gori, od koder je ministru Židanu poslal pripombe k načrtovani reorganizaciji slovenskega gozdarstva. Meni, da predlagana rešitev ni dobra in da bo družba Slovenski gozdovi brezzobi tiger, če jo bodo res ustanovili v zamišljeni obliki. Domneva, da se lahko za predlagano organizacijsko obliko novega gozdarskega podjetja – družba z omejeno odgovornostjo – skrivajo »določeni jasni in močni interesi, ki jim ni prav veliko do učinkovitega in trajnega reševanja upravljanja in gospodarjenja s slovenskimi gozdovi ter javnega sektorja gozdarstva«.
Ferlin zagovarja stališče, da bi bilo treba v novi družbi združiti tako sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Prepričan je namreč, da bo imel ZGS še naprej proračunske finančne težave, če ostane zunaj. »Če se ne bodo združili vsi strokovni in institucionalni potenciali, bo tudi nova družba operativno 'brezzoba', kot je bil doslej sklad,« poudarja Ferlin.
Kadrovska podhranjenost je lahko usodna
Tudi to, da bodo Slovenski gozdovi organizirani kot d. o. o., se mu ne zdi primerno. Sam predlaga statusno obliko modernega javnega podjetja ali javnega holdinga, kakršen je nemško javno gozdarsko podjetje na Baden-Württemberškem. »V Sloveniji obstaja najširši strokovni in institucionalni konsenz prav za takšno organizacijsko obliko, ki bi pokrivala vse gozdove,« svoj predlog utemelji Ferlin. Ne predstavlja si niti tega, kako bo nova družba opravljala vse načrtovane naloge z le okoli 30 zaposlenimi, ki naj bi jih nanjo prenesli s sklada. Opozarja, da je imel zaradi kadrovske podhranjenosti na področju gozdarstva težave že sklad, te pa se bodo po prenehanju koncesijskih pogodb leta 2016 po njegovem le še povečale.
Redno sečnjo bi lahko začasno prepovedali
Minister Židan je še pred dnevi poudarjal, da je eden od ciljev ustanovitve nove državne družbe preprečiti zlom trga z lesom v Sloveniji in padec odkupnih cen, zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev pa si je zdaj premislil, če bodo iz zakona res umaknili določila o tem, da bi nova družba Slovenski gozdovi, d. o. o., odkupovala tudi les, poškodovan v žledolomu. »Ne vem, ali je mogoče preprečiti padec cen lesa in trenutni zlom trga. Vendar pa to niso tako velike količine, če gledamo v širšem, evropskem merilu. Za nas so seveda velike, skoraj v višini dveh celoletnih obsegov sečenj. To seveda pomeni, da se bo moralo vse slovensko gozdarstvo osredotočiti samo na sanacijske ukrepe. Zanimivo pa je, da država v bistvu sploh še ni reagirala z enim bistvenim ukrepom, ki je sicer ministru na razpolago po zakonu o gozdovih. To je omejitev oziroma celo prepoved redne sečnje!« pravi naš sogovornik.
»Široko zasnovana gospodarska družba, kot javno podjetje ali javni holding, ki bi združila vse kadrovske in institucionalne kapacitete, integrirala tudi delavce Zavoda za gozdove Slovenije z 'armado' 700 zaposlenih, ki pokrivajo ves teren in praktično vsakega lastnika gozdov, bi lahko največ naredila tudi v tem pogledu. Seveda, če bi bil za to zagotovljen denar države iz naslova izrednih razmer, ne pa v breme prihodkov iz gospodarjenja z državnimi gozdovi,« sklene Ferlin.