Pravičnost in pravo namreč po njegovem mnenju velikokrat ne hodita v korak, ampak imamo krizo norm. V svojih navedbah se je oprl na sodno prakso v zadnjih desetletjih, ki da jo ustvarjajo odvetniki in ne tožilci, ta praksa pa se nagiba k zaščiti pravic obdolžencev.
Sistem ima lažjo pot do spremembe kot ljudje
»Ljudje pa se ne bodo spremenili, če se ne bo spremenil sistem. Sistem pa ima lažjo pot do spremembe kot ljudje,« je zaokrožil svojo misel. Pravnomočno izrekanje realnih kazni bi sicer po njegovem mnenju saniralo veliko problemov, ki se pojavljajo.
Čeprav policija po Fankovih besedah v naši državi velja za najbolj represiven organ, so dejansko razpeti med zagotavljanjem človekovih pravic tistih, ki so napadeni, in ščitenjem pravic tistih, ki so v njihovih postopkih.
Policija je po njegovih besedah zadnja, ki bi si privoščila zlorabo represivnih pristojnosti, tudi zaradi posledic, ki bi jih te zlorabe prinesle, je pojasnil.
Razprave ne slišijo tisti, ki bi jo morali
Fank je sicer obžaloval, da današnje razprave, organizirane ob dvajsetletnici Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ne slišijo tisti, ki bi jo morali. Obregnil se je tudi ob določene zakonodajne pomanjkljivosti in ocenil, da se mora v naši državi zgoditi nek hud varnostni dogodek, da pride do hitre spremembe zakonodaje, čeprav se je pred tem leta in leta opozarjalo, da obstaja določen problem.
Slovenski zakon o kazenskem postopku je prirejen za obdolžence, izraz žrtev se v njem pojavi zgolj dvakrat, je nadaljeval Vid Jakulin s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. To dejstvo je zanj sprevrženo, saj da je zakon prirejen tistemu, ki ga je poteptal.
Žrtev pa ima v kazenskem postopku omejene pravice, je poudaril. Lahko je zaslišana kot priča, vendar tu ni posebnih pravic, temveč bolj dolžnosti. Obdolženec ima pravico, da laže, če to stori žrtev kot priča, pa je lahko kazensko preganjana zaradi krivega pričanja.
Sekundarna viktimizacija žrtev
Res je sicer, da ima žrtev možnost premoženjsko-pravnega zahtevka, a jih sodniki v kazenskih zadevah, če je le mogoče, praviloma napotijo na pravdo, kar pomeni dodaten sodni postopek. »Tak zakon o kazenskem postopku vodi do sekundarne viktimizacije žrtve,« je tako prepričan Jakulin.
Organizator posveta Rok Svetlič je poudaril, da se zdi, da država opušča svojo temeljno nalogo, zaščito ljudi. Po njegovem mnenju se v Sloveniji mobiliziramo za velike, ideološke teme. »Slovenci smo narod morale, prava ne znamo vzeti resno,« je prepričan. Posledica tega je tudi dejstvo, da so nam v preteklosti vladali drugi, zato je narod zakon dojemal kot zakon Dunaja ali kasneje Beograda, pravo je bilo torej nekaj, kar se je moralo uporabljati, ni se pa ponotranjilo.
