Estrela (S&D) je avtorica poročila o spolnih in reproduktivnih zdravstvenih pravicah, ki je s svojimi pozivi sprožila veliko vroče krvi. Decembra lani ga je Evropski parlament zavrnil.
Priporočila, ne obveznosti
Kot je danes poudarila Estrela, poročilo, ki da je bilo uravnoteženo in pravično, članicam ni nalagalo obveznosti, temveč je zgolj priporočalo zagotovitev dostopa do spolne izobrazbe, kontracepcije in varnega splava.
V času, ko vse večje ekonomske težave predstavljajo izziv tudi za zdravje žensk, se je treba po besedah evropske poslanke s Portugalske boriti proti konservativnim težnjam, kakršnim smo priča v Španiji, kjer želijo spremeniti trenutno veljaven zakon o splavu.
V tej luči je tudi v Evropskem parlamentu potrebnih več žensk, ki bi branile pravice žensk, enakost med spoloma in pravice manjšin, je poudarila in izrekla podporo Fajonovi (S&D/SD), ki vnovič kandidira na evropskih volitvah in je povezovala današnji pogovor.
Nevarnost vzpona skrajnih desnih sil
Poslanki sta se strinjali, da za položaj žensk v Evropi nevarnost predstavlja vzpon skrajnih desnih sil, ki se jim tudi na evropskih volitvah v nedeljo obeta dober izid.
Tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak se je strinjala, da v Evropskem parlamentu potrebujemo veliko žensk, pa tudi leve stranke, kar da je pomembno tudi za razmere na nacionalnem nivoju.
V Sloveniji sicer po njenih besedah na področju enakosti spolov razmere niso zaskrbljujoče, je pa izpostavila, da so ženske dvojno obremenjene - hodijo v službo in opravijo večino dela v gospodinjstvu. Zavzela se je za večjo vključenost očetov v družinsko življenje, a poudarila, da so na tem področju še številni stereotipi.
»Izjemno mračen« Vzhod
Spomnila je na razpravo, ki se je vnela glede predloga sprememb, po katerih bi morali očetje koristiti del dopusta za varstvo in nego otroka, ko se je po njenem prepričanju pokazalo, da je še vedno trdno zasidrana ideja, da morajo mame opraviti večino dela z otroki.
Raziskovalka na univerzi Leeds v Angliji Jana Javornik Skrbinšek je izpostavila primere Velike Britanije, Islandije in Švedske. V prvi je vprašanje žensk po njenih besedah izjemno podrejeno, na Islandiji obstaja velika enakopravnost med staršema v času izrabe dopusta po rojstvu otroka, Švedskem pa da je dosegla najvišjo stopnjo enakosti spolov.
Profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek je medtem potegnila vzporednico med dobro urejenim sistemom ženskega reproduktivnega zdravja in številom sirot. Menila je, da glede reproduktivnih pravic žensk lahko govorimo o neke vrste železni zavesi med Vzhodom in Zahodom, pri čemer je prvi glede pravic žensk »izjemno mračen«.