Sodišče je razsodilo, da je Slovenija kršila 8. člen (Pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ), 13. člen (Pravica do učinkovitega pravnega sredstva ) in 14. člen (Prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Določilo je tudi, da mora slovenska vlada v roku enega leta vzpostaviti odškodninsko shemo.

Tožbo zoper Slovenijo je namreč zaradi izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, na evropsko sodišče leta 2006 vložilo enajst izbrisanih. Šestim pritožnikom je sodišče je ugodilo in jim za nematerialno škodo dosodilo po 20.000 evrov odškodnine. Danes pa je veliki senat evropskega sodišča objavil še pisno odločitev o materialni škodi.

Posameznikom so dosodili sledeče odškodnine:

- Mustafi Kuriću 29.400 evrov,

- Ani Mezga 52.240 evrov,

- Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov,

- Aliju Berishi 72.770 evrov

- Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov,

- Zoranu Miniću 30.300 evrov.

Sodišče je tudi odločilo, da mora Slovenija štirim od zgoraj omenjenih plačati tudi različne zneske v skupni vrednosti 339,42 evrov, nato pa še vsem skupaj po 5000 evrov za povračilo nastalih stroškov.

Virant: Sodba glede izbrisanih potrjuje, da je Slovenija pri tem vprašanju ubrala pravo pot

Notranji minister Gregor Virant današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice razume kot "vsaj posredno potrditev ustreznosti zakona o odškodninah za izbrisane. To je pravzaprav identično odškodnini, ki jo lahko upravičenec dobi v Sloveniji za mesec izbrisa, če se odloči za sodno pot," pravi Virant. Dodaja tudi, da je sodišče državi priznalo "določeno diskrecijo pri določanju višine odškodnine".

Sodbo sodišča pozdravljajo v Amnesty International Slovenija, na Mirovnem inštitutu in v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. Po besedah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel je „Sodišče oblastem poslalo jasno sporočilo, da je bila decembra sprejeta zakonodaja o odškodnini izbrisanim neustrezna in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa.”

"Nihče nam ne more očitati, da smo dali preveč, ker bi v Strassbourgu dali več, in nihče nam ne more očitati, da smo dali premalo, ker je sodišče odobrilo primernost odškodninske sheme," je dejal Virant, ki pravi tudi, da se mu je danes "odvalil velik kamen od srca".

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta je ob tem dodala, da „sodba pritožnikom priznava tudi odškodnino na podlagi izpadlih otroških dodatkov, ki jih za svoje mladoletne otroke v času izbrisa niso prejemali. AlijuBerishi, ki je eden od šestih zmagovitih pritožnikov, današnja sodba priznava škodo za njegovih pet otrok.

Mirjana Učakar, ki je bila tudi sama izbrisana pa je v imenu CIIA povedala, da „je izbris predvsem politični problem, saj ga kljub pravni jasnosti in sodbam Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, politika, ne glede na aktualno vladajočo opcijo, enostavno ni želela reševati.”