Vlada se je odločila, da bo veliko večino ljudi v javni upravi, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas in so od leta 2007 skrbeli za porabljanje denarja iz evropskih skladov, zaposlila za nedoločen čas, denar zanje pa bo tudi v novem programskem obdobju zagotavljal bruseljski proračun, in sicer iz sredstev za tehnično pomoč. V iztekajočem se programskem obdobju 2007–2013 je bilo takih zaposlitev 723 (od tega 68 odstotkov za določen čas in le tretjina za nedoločenega), po novem naj bi jih bilo okoli 716, od tega le dobra dva odstotka za določen čas, vsi drugi za nedoločenega. Bodo ob koncu novega programskega obdobja, leta 2023, ti ljudje, ki jih bodo zaradi evropskih projektov na novo zaposlili za nedoločen čas, postali breme državnega proračuna?
Leta 2023 odpuščanja iz poslovnih razlogov?
V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na to vprašanje odgovarjajo nikalno. Poudarjajo, da narava dela teh ljudi, ki že od leta 2007 pomagajo pri porabljanju denarja iz različnih evropskih skladov (kohezijskega, kmetijskega, socialnega, za ribištvo, regionalni razvoj…), ni povsem projektnega značaja, temveč gre za sistemske razvojne naloge, ki so za državo ključnega pomena. »Zaradi zagotavljanja stabilnosti usposobljene kadrovske strukture kot temeljnega pogoja za zagotavljanje učinkovitega sistema porabljanja evropskih sredstev se je vlada odločila za zaposlovanje za nedoločen čas, ki bo financirano iz tehnične pomoči posameznih programov v obdobju 2014–2020 in v naslednjih programskih obdobjih (2021–2027 in naprej). V primeru morebitnega zmanjšanja količine denarja Sloveniji za financiranje tovrstnih zaposlitev ali zmanjšanja potreb bodo po letu 2023 izpeljani ustrezni ukrepi v skladu z nacionalno zakonodajo (denimo odpuščanje iz poslovnih razlogov). Omenjene zaposlitve torej ne bodo bremenile nacionalnega proračuna,« zagotavljajo v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Stalno zaposlitev tistih, ki so doslej za določen čas delali pri evropskih programih, zagovarja tudi Irma Pavlinič Krebs, ki je bila v letih od 2008 do 2011 ministrica za javno upravo v vladi Boruta Pahorja. »Edino logično je, da vlada to naredi. Gre za zelo zahtevna dela, za katera se je treba uvajati leto ali dve, zato je smiselno, da se tistim, ki so se že uvedli, zaposlitev podaljša. Prav je, da delajo naprej, saj z denarjem iz evropskih skladov pomagamo tudi gospodarstvu, Bruselj pa od nas zahteva, da imamo na tem področju kompetentne ljudi,« meni Pavlinič-Krebsova. Bojazni, da bi po letu 2023 usahnil evropski denar za njihove plače in bi postali breme slovenskega proračuna, nekdanja ministrica ne vidi. »Za javno upravo velja enako kot za zasebni sektor: če dela, za katero je bil nekdo zaposlen, ni več, se tehnološki presežek ugotavlja na povsem enak način,« odgovarja.
Obljubljajo javne razpise
V vladi so se pohvalili, da bodo s pretvorbo »evropskih« zaposlitev iz določenega v nedoločen čas prispevali tudi k reševanju problematike negotovih oblik dela oziroma problematike prekariata. A vlada po tej plati še zdaleč ni dosledna. V visokem šolstvu namreč načrtuje, da bi bili po novem za nedoločen čas zaposleni le redni profesorji, tisti, ki to niso, bi bili torej prekarci.
Večina dosedanjih zaposlitev, vezanih na programsko obdobje 2007–2013 (končuje se konec tega leta), je bila sklenjena za določen čas (največ leta 2007), pogodbe o zaposlitvi pa potečejo med 30. junijem in 31. decembrom 2015. Doslej sta dve tretjini ljudi delali za določen čas, po novem bo takih le še 17 od predvidenih 716 vseh zaposlenih (te zaposlitve so izvzete iz skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave). Že doslej so bili glasni očitki, da so mnogi od njih do zaposlitve prišli zahvaljujoč političnim zvezam, zato se postavlja vprašanje, ali jim bodo zaposlitve iz določenega v nedoločen čas za nameček »pretopili« samodejno. V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na to odgovarjajo: »Za programsko obdobje 2014–2020, ki se končuje leta 2023, bodo v primerih zaposlitve za nedoločen čas izpeljani javni razpisi. Prijava bo tako enakovredno omogočena vsem, ki bodo izpolnjevali pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta, seveda pa bodo imeli prednost kandidati z izkušnjami na posameznih področjih.«
Toda izkušnje z dosedanjimi objavami prostih delovnih mest, povezanih z evropsko tehnično pomočjo, kažejo, da imajo pri razpisih prednost predvsem dobro obveščeni. Ministrstvo za kmetijstvo, na primer, je prosta delovna mesta razpisovalo le na svoji spletni strani in na zavodu za zaposlovanje, rok za prijavo pa je bil praviloma tri dni. »Tako kratek prijavni rok zmanjšuje možnost večje konkurence za delovno mesto, kar za javni sektor ni ustrezno. Tako kratek rok predvsem povečuje nevarnost korupcijskih tveganj, saj obstaja večje tveganje, da imajo ugodnejši položaj kandidati, ki vnaprej vedo za nameravano objavo prostega delovnega mesta in se lahko nanjo prijavijo,« o tem meni pravnik dr. Rajko Pirnat.
