Če bi mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora (DZ) danes zaporniku Janezu Janši odvzela poslanski mandat, bi lahko bila takšna odločitev ustavno sporna, je v svojem mnenju med drugim zapisala zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora. In kako bodo ravnali člani MVK? »Glasoval bom za umik te točke z dnevnega reda današnje seje,« je napovedal vodja poslancev NSi Matej Tonin. »Nisem neumen, da bi na podlagi takšnega mnenja glasoval za odvzem mandata, Janša pa bi se čez štirinajst dni v državni zbor vrnil še močnejši,« nam je priznal prvi med poslanci SD Matjaž Han.

Stroka je razdeljena na pol

Jani Möderndorfer, vodja poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), kjer najbolj vztrajno zagovarjajo to, da zapornik ne more opravljati poslanske funkcije, o mnenju ZPS pravi: »Zadnji stavek v resnici pove vse. Pove to, kar pravna stroka že več dni sporoča: da so razdeljeni na pol. Eni mislijo, da je to vprašanje, ki ga je treba urediti s končnimi, jasnimi sporočili, drugi pa, da je treba gledati samo še pravna stališča, ali bi izgubili v nekem sodnem postopku ali ne bi.« Möderndorfer poudarja, da državni zbor v prvi vrsti sprejema politične odločitve, zato se mu zdi prav, da odgovornost prevzamejo tisti, ki odločajo. »Jaz sem v MVK sam. Zastopam glasove štirih poslancev, zato ne odločam. Odločajo tisti, ki so največji,« je vrgel žogico Stranki Mira Cerarja (SMC), ki ima v tej komisiji kar osem od petnajstih članov, a je njen prvak Miro Cerar tudi o vprašanju, ali Janši odvzeti mandat ali ne, tradicionalno neodločen, čeprav bi kot dolgoletni pravni svetovalec državnega zbora moral odgovor izstreliti kot iz topa. Namesto tega je včeraj pozno popoldne le napovedal: »O tem se bomo v stranki še temeljito posvetovali.«

Poslanske skupine (razen SDS, ki ni želela imenovati svojih članov v mandatno-volilno komisijo) so pred dnevi potihoma napovedale, da bodo pri odločanju o morebitnem odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši upoštevale mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora. In to je zelo podobno stališču, ki ga je pred dnevi za naš časopis izrekel ustavni pravnik Janez Čebulj, ko je med drugim dejal: »Glede poslanca Janeza Janše mislim, da potem, ko mu je DZ potrdil mandat, ni pravne podlage, da bi mu ga odvzel. Mnenja glede tega so različna, ker takšnega položaja niti ustava niti zakon ne urejata. Pravno podlago za morebitni odvzem mandata v takšnem položaju je mogoče 'skonstruirati' samo z uporabo tako imenovane analogije: če mandat preneha s pravnomočno obsodbo v času trajanja mandata (če DZ ne odloči drugače), naj bi prenehal tudi, če je izvoljen za poslanca nekdo, ki je bil pred izvolitvijo in nastopom mandata pravnomočno obsojen. Vendar po mojem mnenju analogija ne pride v poštev zaradi drugega odstavka 82. člena ustave, po katerem 'zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca'. In če zakon pravnomočne obsodbe ne določa kot razloga za to, da nekdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ne vidim možnosti, da bi poslanci odločili, da potrjeni mandat preneha po navedeni analogiji.«

Rojeva se trojček SMC-DeSUS-SD

Vzporedno s peripetijami glede poslanskega mandata Janeza Janše je včeraj potekal tretji krog pogajanj o oblikovanju koalicije, ki jih vodi Miro Cerar. S prvakom DeSUS Karlom Erjavcem, ki mu z bujno domišljijo, katere funkcije vse bi opravljal, dela največ sivih las, se je sestal že dan prej, ker je šel nato Erjavec na morje. Na včerajšnja pogajanja je tako poslal tretjeligaško moštvo, ki je bilo s pogovori pri Cerarju zadovoljno. Očitno sta z bodočim mandatarjem zgladila tudi nesoglasja, povezana s položajem predsednika državnega zbora, ki ga zaseda podpredsednik SMC Milan Brglez, želi pa si ga tudi predsednik DeSUS. »Ko smo Brgleza predlagali na to mesto, smo s tem mislili resno, zato menimo, da bo ostal predsednik DZ. Kot resni predlagatelji ne želimo umikati tega predloga,« je včeraj dejal Cerar, kar daje slutiti, da bo Erjavec zadovoljen tudi z vnovičnim vodenjem zunanjega ministrstva, DeSUS pa bo tradicionalno najbolj nepredvidljiv člen vlade.

V koaliciji je skoraj gotovo že tudi SD, saj so v SMC včeraj sprejeli okoli 90 odstotkov njihovih pripomb na osnutek koalicijske pogodbe. Če bi sodili po usklajenosti programov, bo v koaliciji tudi stranka premierke Alenke Bratušek. »Kljub temu da smo se zelo trudili iskati razlike, jih praktično nismo našli. To pomeni, da smo lahko skupaj ugotovili visoko stopnjo programske enotnosti,« se je po včerajšnjih pogajanjih pohvalil predsednik sveta ZaAB Stojan Pelko, a v drugih strankah, ki se prav tako pogajajo s Cerarjem, dvomijo, da bo ZaAB res v vladi. »Cerar, če bo premier, Alenke Bratušek zagotovo ne bo podprl za evropsko komisarko, zato tudi njene stranke najverjetneje ne bo jemal v vlado, saj bi to pripeljalo do hudih nesoglasij,« nam je dejal eden od pogajalcev, ki v Cerarjevi mavrici ne vidi niti Nove Slovenije. »Preveč smo si narazen, zlasti glede zdravstvene reforme. NSi igra izključujoče, zato mislim, da bo Cerar kmalu spoznal, da z njo izgublja čas, in bo vse skupaj presekal.«

Da s SMC niti včeraj niso našli veliko stičnih programskih točk, so potrdili tudi v NSi. »Pri koalicijskih pogajanjih čutimo, da gremo mi v eno smer, večina drugih strank pa v drugo. Razhajamo se na področju davkov, reforme zdravstva, sestave ministrstev, pri socialni kapici... Iz današnje vsebinske razprave je bilo vidno, da niso pripravljeni sprejeti naših reformnih predlogov. Težava je v tem, da gremo pri bistvenih stvareh eni proti Mariboru, drugi pa proti Kopru,« je pogajanja opisala predsednica NSi Ljudmila Novak. Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa je dodal: »Pri vsaj dveh od petih reform so nas zavrnili, do pokojninske reforme in reforme sodstva sploh nismo prišli. Glede na vse slišano bi rekel, da se NSi od te koalicije oddaljuje.«