Družinska sodišča, ki naj bi jih uvedel dolgo pričakovani družinski zakonik, bi dvigovanje prahu ob primerih, kakršen je bil škofjeloški odvzem in nato po odločbi sodišča vrnitev sedmih otrok, preprečila. Tako menijo mnogi strokovnjaki s področja sociale in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer; družinski zakonik, ki je padel na referendumu, je namreč sledil varuhovim predlogom in priporočilom, naj se jasno razmeji pristojnost centrov za socialno delo (CSD) in sodišč. Centri naj bi bili tako pooblaščeni le za nujne ukrepe, ki so tudi časovno kratkotrajni, vsi poznejši postopki pa naj bi potekali pred sodiščem, ki po mnenju varuhinje lahko zagotovi vsem prizadetim enak položaj v postopku.
Čeprav je Nussdorferjeva ministrstvo pozvala, naj pospeši ponovno pripravo družinskega zakonika, ga je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak napovedala za november. V njem po njenih besedah predlagatelji ohranjajo večino predlaganih rešitev iz zakonika, ki je padel na referendumu, le položaj istospolnih zvez naj bi iz njega izvzeli in jih uredili v posebnem zakonu. Vendar pa se ukrepi za zaščito otrok po Evropi hitro spreminjajo, je opozorila Kopač-Mrakova, zato jih bodo na ministrstvu pred dokončnim predlogom še enkrat pregledali in preučili, ali bi bilo katero izmed rešitev treba spremeniti.
Strokovni pomisleki
Kljub pričakovanim pozitivnim vplivom prenosa najzahtevnejših odločitev o varstvu otrok s centrov za socialno delo na družinska sodišča se generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije dr. Bojan Regvar boji predvsem časovnih zamud. Sodišča veljajo za tog in razmeroma počasen sistem, zato bi bilo lahko njihovo odločanje o tako občutljivih zadevah preveč dolgotrajno. Kadar strokovni delavci na centrih s končno odločitvijo nekaj časa počakajo, so razlogi največkrat vsebinski, torej zbiranje dodatnih dokazov, dodatnih informacij, iskanje boljših rešitev, ne pa zaradi dolgotrajnosti postopkov samih. »En mesec na sodišču hitro mine, v sociali pa je to dolgo obdobje, saj se lahko razmere spremenijo že v enem dnevu,« opozarja Regvar.
Strokovne pomisleke o prenosu teh nalog na družinska sodišča ima socialni inšpektor Peter Stefanoski. Po njegovem sicer predlog družinskega zakonika prinaša vrsto dobrih rešitev. Poudarja pa, da sodišča, ne glede na to, da za ljudi predstavljajo precejšnjo avtoriteto, presojajo zgolj na podlagi zakonov, strokovni delavci pa na podlagi mnenj, izkušenj informacij, ki jih pridobijo med delom z družino. »Sodišče naj bi odločalo, centri naj bi pomagali. Vprašanje je, ali bodo predlog centra sodišču za odvzem otroka uporabniki vzeli kot 'izdajo' ali kot pomoč.« Zato socialni inšpektor meni, da zgolj razbremenitev centrov odločanja ne bo prinesla želenih rezultatov, če pred tem stroka ne bo dorekla odgovorov na vrsto odprtih vprašanj.
