Z rebalansom, zanj je glasovalo 52 poslancev, proti njemu pa 22, se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.
Finančni minister Dušan Mramor je v torek ob obravnavi rebalansa pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij.
Vlada je na novo ocenila tudi možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 84 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov.
Odhodki vse bolj v znamenju plačevanja obresti
Odhodke pa povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti. Vlada je namreč ugotovila, da so bili odhodki za obresti ob sprejemanju proračuna konec lanskega leta načrtovani za 151 milijonov evrov prenizko.
Z rebalansom se za 124 milijonov evrov povečujejo tudi transferji v pokojninsko blagajno, več denarja pa se namenja še za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa, za program zapiranja rudnika Trbovlje-Hrastnik, za raziskovalne dejavnosti ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.
Tako Mramor kot premier Miro Cerar sta izpostavila odločenost vlade, da se javnofinančni primanjkljaj, ki ga bo letos za 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), že prihodnje leto zniža na 2,8 odstotka BDP, do leta 2017 pa povsem odpravi. "Dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo," je dejal Cerar.
Rebalans zgolj uvod v drastične reze?
Opozicija vidi rebalans kot uvod v drastične reze v letu 2015. Kot je v sredo ocenil Luka Mesec (ZL), se z njim le nadaljuje dosedanje trende, ko so stroške krize v Sloveniji plačevali revni in srednji sloj, medtem ko so najbogatejši ponavadi prejemali odpustke.
V SDS in NSi, kjer niso uspeli z vrsto predlogov dopolnil k rebalansu, pa opozarjajo, da je rebalans z dvigom primanjkljaja in povečanjem zadolžitve države izraz napačnega vodenja javnofinančne politike.
Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali argumentom vlade, da je rebalans potreben zaradi večje preglednosti nad državno blagajno. Kot je ugotovila Klavdija Markež (SMC), rebalans prinaša predvsem notranje prerazporeditve in ne vsebuje velikih ukrepov, ki bi posegali v zakonske obveznosti, ali državljane in podjetja obremenjevali z dodatnimi obveznostmi.
Tudi SD meni, da gre zgolj za generalko pred rebalansom za leto 2015
Tako kot v opoziciji so tudi v SD ocenjevali rebalans kot generalko pred obravnavo rebalansa za leto 2015, katerega predstavitev vlada napoveduje januarja. Tedaj bodo po besedah Matjaž Hana zahtevali jasne in konkretne odgovore na vprašanja, kako bomo v Sloveniji presegli politiko varčevanja in se usmerili v ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in predvsem zagotavljanje blaginje ljudi.
Rebalans spremlja novela zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Ena od pomembnejših novosti je določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev iz preteklega programskega obdobja. Poleg tega se za eno milijardo evrov povečuje najvišji možni obseg zadolževanja države v letu 2014, namreč s 4,9 na 5,9 milijarde evrov.