Z novelama zakonov o davku na finančne storitve in o davku od prometa zavarovalnih poslov vlada išče dodatne proračunske prihodke po prenehanju veljavnosti zakona o davku na bilančno vsoto bank konec tega leta, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Oba ukrepa je sicer vlada napovedala tudi v programu stabilnosti, ki ga je spomladi poslala v Bruselj.
Pri obeh davkih se bo stopnja zvišala s 6,5 na 8,5 odstotka, skupni finančni učinki pa so ovrednoteni na približno 30 milijonov evrov letno. Poleg tega se spreminjajo nekatere kazenske določbe.
Davek na finančne storitve lani prinesel 32 milijonov evrov
Davek na finančne storitve, imenovan tudi davek na položnice, je DZ na predlog takratnega finančnega ministra Janeza Šušteršiča potrdil konec leta 2012, banke in hranilnice pa so ga začele obračunavati spomladi 2013. Lani je proračunu zagotovil 32 milijonov evrov prihodkov, prihodnje leto se pričakuje 13 milijonov evrov več.
Davka od prometa zavarovalnih poslov, ki je bil uveden leta 1999 z uvedbo davka na dodano vrednost, ki za zavarovalnice ne velja, se bo letos v proračun steklo 63 milijonov evrov, od zvišanja davčne stopnje za dve odstotni točki pa si vlada obeta za približno 17 milijonov evrov večji izplen letno.
V poslanskih skupinah glede podpore predlaganim spremembam niso enotni. Medtem ko so nekateri opozarjali, da smo pravkar dobili gospodarskega ministra, ki nasprotuje zviševanju davkov, pa so drugi strinjali, naj se bolj obremeni najbogatejše, v tem primeru finančni sektor. V ZL bi ohranili tudi davek na bilančno vsoto bank.
V ZL pohvalili uravnavanje proračuna na prihodkovni ravni
Tudi finančni sistem mora prispevati k proračunskemu ravnotežju, je dejal Franc Križanič (SD), Luka Mesec (ZL) pa je pohvalil vlado, ker je odkrila, da je mogoče proračun uravnavati tudi na prihodkovni strani, ne samo na odhodkovni.
V NSi in SDS so napovedali, da predlaganih sprememb ne bodo podprli. Kot je dejal Andrej Šircelj (SDS), se bo višja obdavčitev prevalila na končnega potrošnika. "Da ne bi živeli v iluzijah, kdo dejansko plača ta davek - ta davek plačajo ljudje," je dejal.
Zviševanju davčnih stopenj niso naklonjeni niti v DeSUS, vendar pa bodo obravnavani noveli zakonov podprli. Uroš Prikl je pojasnil, da gre vendarle za boljšo rešitev kot pa bi bile morebitne druge alternative, ki bi pomenile poseg v pravice socialno najšibkejših.
O podpori predlaganim spremembam obeh zakonov bo DZ glasoval v petek.
