Zvišanje DDV je po ponedeljkovi zavrnitvi Državljanske liste pod velikim vprašajem. Izvršilni odbor DL je namreč sklenil, da predloga finančnega ministra Uroša Čuferja ne bodo podprli in da naj se vlada namesto dviga DDV raje loti javnih izdatkov in uvede davčne blagajne. »Ne moremo v tako kratkem času dvakrat zapored dvigniti DDV in s tem še bolj obremeniti gospodarstva, ki že tako nima dovolj kisika za dihanje,« je dejal predsednik DL Gregor Virant.
Odločitev DL ni nepričakovana, saj stranka že vseskozi nasprotuje zvišanju davčnih obremenitev in uvajanju novih davkov. Prav zaradi njihovega vztrajanja so takšno načelo vladne stranke zapisale tudi v koalicijski pogodbi.
Na zavrnitev se je že odzvala tudi koalicija, najostreje vodja poslancev SD Matjaž Han. »Ta trenutek je pomembno, da stranke ne tekmujejo pred kamerami in licitirajo ukrepov, temveč da se z vsemi zadevami soočimo za koalicijsko mizo ter tam najdemo rešitev. Če vlada tega ni sposobna, je bolje, da javnosti to povemo, se dogovorimo z opozicijo, sprejmemo še nekatere nujne ukrepe in gremo na volitve,« je dejal Han.
Vlada predlaga še 5-odstotno znižanje plač
Finančni minister Uroš Čufer, ki se je včeraj v Atenah s kolegi iz območja evra neformalno pogovarjal o proračunskem položaju Slovenije, je po poročanju STA povedal, da je razveljavitev nepremičninskega zakona priložnost za spremembo strukture davčnih prihodkov. »Za majhno izvozno ekonomijo, kot je Slovenija, je smiselno bolj obdavčiti potrošnjo in manj delo,« je poudaril Čufer. Rešitev vidi v zvišanju DDV, uvedbi davka na nepremičnine in zmanjšanju obdavčitve dela; in sicer v enakem znesku, kakor bi se zvišali prihodki iz nepremičninskega davka. Zgolj zvišanje davkov pa po njegovih besedah ne bo zadostovalo, zato naj bi uvedli dodatne varčevalne ukrepe. Vlada je v nacionalnem reformnem načrtu, ki ga je včeraj poslala v državni zbor, med drugim že predlagala zmanjšanje mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov.
V osnutku programa, ki ga mora vlada do konca aprila poslati v Bruselj, je sicer med prioritetami izpostavila stabilizacijo javnih financ do leta 2017 in povečanje zaposlenosti na 850.000 delovno aktivnih prebivalcev (konec januarja jih je bilo nekaj več kot 780.000). Za oživitev gospodarske rasti bo Slovenija prednostno izvajala ukrepe za sanacijo bančnega sistema in razdolževanje podjetij, privatizacijo in prestrukturiranje podjetij, konsolidacijo javnih financ ter ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnega dolga.
Negotovost jih ubija
Nenehno spreminjanje načrtov, grožnje z novimi davki, njihovi padci ali umiki imajo vpliv ne le na dogajanje na političnem parketu, ampak tudi na gospodarstvo. Podjetjem namreč skoraj popolnoma onemogočajo kakršno koli resno letno načrtovanje.
»Ta stalna negotovost je nekaj najslabšega za podjetje. Tveganja sicer ocenjujemo, a jih vsa ne moremo vkalkulirati. Vedno znova smo presenečeni in vedno znova na slabše,« je dejal Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje. Podjetja v začetku leta zastavijo načrt, potem pa so vse leto prisiljena delati nekakšne »rebalanse«.
»Kako boš načrtoval, če ne veš, kaj te čaka. Ne moreš se odločiti ne za naložbe ne za nove zaposlitve, saj je to v tako nestabilnem okolju preveč tvegano,« ugotavlja tudi Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno. Po njegovem mnenju je prav nestabilnost glavna ovira za gospodarsko rast. »Če bi imeli stabilno okolje, bi imeli 50.000 delovnih mest več,« meni Strašek.
V Kovinoplastiki Lož so nepremičninski davek sicer na začetku vključili v načrte, vendar so kalkulacije glede na njegove nenehne spremembe kmalu opustili. Še manj se posvečajo napovedanemu dvigu DDV. »Nimamo časa, da bi se resno ukvarjali s temi špekulacijami,« je pojasnil predsednik uprave Peter Nelec. Odnos vlade do gospodarstva označuje za nerazumljiv in nesprejemljiv.
Stalna negotovost povzroča nemir tudi med manjšimi podjetniki. »Zadnjih pet let se ne da nič več načrtovati. Davki se ves čas povečujejo, cene rastejo, ljudje imajo čedalje manj denarja,« je dejal Rudi Zahar, lastnik priljubljene kavarne Maček v Stari Ljubljani. Če bo do dviga DDV prišlo, se bo po njegovem mnenju tokrat prevalil na potrošnike. »Pri lanskem zvišanju DDV nismo spremenili cen, zdaj pa bo to težko. Dobavitelji bodo zvišali cene – mogoče ne takoj, zagotovo pa postopoma,« je ocenil Zahar.
Nenehne grožnje pehajo ljudi v obup
Za posledice nenehnih sprememb in groženj z novimi ukrepi seveda niso imuni niti običajni državljani. »Takšna negotovost vpliva zelo slabo na počutje ljudi in kakovost njihovega življenja,« je opozorila Darja Kobal Grum, profesorica za občo psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. »Nenehne grožnje, da se bo stanje poslabšalo, stopnjujejo stres, psihične stiske in vplivajo na zdravje ljudi.«
Ljudje po njenem proti temu ne morejo storiti ničesar, zato bi se tega toliko bolj morala zavedati vlada. »Razvite demokratične države imajo urejen in stabilen davčni sistem, ljudje takšnih stisk ne doživljajo. Pri nas pa vlada kaos, ljudje so upravičeno zaskrbljeni za prihodnost,« je dejala Kobal-Grumova.
Da je lanski dvig DDV po ugotovitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj še pred samo uveljavitvijo višjih stopenj spremenil nakupne navade in celo povečal potrošnjo, je ne preseneča. »Ljudje smo evolucijsko pogojeni, zato v strahu pred pomanjkanjem kopičimo zaloge. Tako je med vsako krizo, tudi v 80. letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji so ljudje množično kupovali kavo, olje, bencin...«
