Potem ko so v petek poslanci v državnem zboru zavrnili izvolitev odvetnice Anite Dolinšek na položaj višje sodnice na višjem sodišču v Celju, so se na takšno odločitev včeraj ostro odzvali v Slovenskem sodniškem društvu in na sodnem svetu, ki je odvetnico tudi predlagal za ta položaj. Oboji v ravnanju poslancev vidijo nedopustno politizacijo postopkov izbire sodnikov in resno grožnjo neodvisnosti sodstva ter s tem pravni državi.
Že pred petkovo odločitvijo je enako stališče do imenovanja Dolinškove soglasno zavzela tudi parlamentarna mandatno-volilna komisija, katere člani so se čudili, zakaj sodni svet ni predlagal njene protikandidatke, celjske okrožne sodnice Alenke Pavič. Zbodlo jih je tudi, da je Dolinškova odvetnica nekdanjega prvega moža Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika, ta primer pa bi lahko prišel tudi na sodišče. Na petkovi seji je skušal nato predsednik sodnega sveta Janez Vlaj še vplivati na poslance, saj jih je posvaril, da bi bila zavrnitev Dolinškove nevarno sporočilo o političnem presojanju sodnikov, ob čemer je tudi namignil, da bo morda v tem primeru odstopil. Dosegel ni ničesar razen tega, da so si mnogi zaželeli njegov dejanski odstop. Vendar ga vsaj za zdaj ne bodo dočakali, saj nam je Vlaj včeraj zatrdil: »Sodni svet svoje zakonsko določene naloge uspešno opravlja, zato ni nikakršnega razloga za moj odstop.«
Za javnost zaprt organ
Ali je omenjeni organ pri kadrovanju res tako uspešen, kot pravi Vlaj, je posebno vprašanje, na katero je težko odgovoriti, saj enajstčlanski sodni svet (šest članov je sodnikov, pet pa profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov) kot poseben ustavni organ, namenjen zagotovitvi strokovnosti in neodvisnosti sodnikov ter njihovemu kadrovanju, svoje odločitve sprejema daleč od oči javnosti, na zaprtih sejah. In dejstvo je, da je v zadnjih letih sodni svet sprejel tudi nekaj nenavadnih kadrovskih odločitev, ena zadnjih, in sicer imenovanje predsednika celjskega okrožnega sodišča, je denimo tudi v presoji upravnega sodišča. Slednje je prav v tem postopku odločitev sodnega sveta v določenem delu že označilo kot arbitrarno.
Na prvi pogled je zagotovo nenavaden tudi tokratni predlog sodnega sveta, da za višjo sodnico predlaga odvetnico, saj bi glede na specifičnost sodniškega dela pričakovali, da bodo na višje sodniške položaje imenovani tisti, ki so se dotlej že izkazali s kakovostnim sodniškim delom. A se po besedah naših sogovornikov iz sodniških vrst ni zgodilo prvič, da je bil na sodniško mesto imenovan pravni strokovnjak zunaj sodniških voda, saj lahko takšni ljudje v sodstvo prinesejo tudi sveže poglede in drugačne, zunanje izkušnje s sodstvom. Po naših neuradnih podatkih takšne kandidate na sodnem svetu temeljito preverijo, tako njihovo strokovnost, pravno argumentacijo v primerih, ki jih zastopajo na sodiščih, kot celo njihovo vedenje v sodnih postopkih.
Škrkova neprimerna zaradi sodne odločitve
Očitno jih je Dolinškova s svojimi referencami prepričala, zato je tako sodni svet kot sodniško društvo zelo zmotilo ravnanje državnega zbora, ki je po strokovnih merilih izbrano kandidatko zavrnil. Po naših podatkih gre za osamljen in zato še toliko bolj v nebo vpijoč primer, saj se je, razen pri kadrovanju na najvišja sodniška mesta, nekaj podobnega doslej zgodilo le enkrat. Leta 2005, ko državni zbor ni podprl imenovanja profesorice mednarodnega prava in ustavne sodnice Mirjam Škrk za članico stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, pri čemer so nekateri poslanci kot razlog za nepodporo navajali njim nevšečno odločitev ustavnega sodišča, za katero je glasovala tudi Škrkova. Takšno ravnanje je sprožilo burne odzive tako v sodstvu kot pri nekaterih političnih strankah.
V tem kontekstu je precej lažje razumeti ogorčenje sodniškega društva in sodnega sveta, v katerih poslancem ne oporekajo pravice, da se opredelijo za podporo določenemu kandidatu za sodnika ali pa glasujejo proti. »Povsem nekaj drugega pa je, če podporo ali nasprotovanje kandidaturi pogojujejo z lastno – politično presojo strokovnih kriterijev. Po slovenski ustavi je namreč le sodni svet tisti, ki ugotovi, kateri izmed kandidatov za sodnika najbolje izpolnjuje v zakonu objektivno določene kriterije. Te pristojnosti državni zbor pač nima.« Zato si je po njihovem prepričanju državni zbor tokrat vzel pristojnosti sodnega sveta, kar je nedopustno, ponovno pa se je tudi pokazala neustrezna ureditev imenovanja sodnikov in želja po političnem kadrovanju sodnikov.
