Subvencioniranih študentskih in dijaških vozovnic javnega potniškega prometa za junij včeraj ni bilo v prodaji, čeprav je vlada zanje na korespondenčni seji v torek zagotovila osem milijonov evrov. »V zadnjih desetih dneh je bilo veliko govora o subvencioniranju dijaških in študentskih vozovnic, le malo pa o tistih, ki te prevoze izvajamo. Vlada nam namreč ni ponudila v podpis pogodb o nadomestilu za opravljanje javne gospodarske službe. To pomeni, da v tem trenutku nimamo nobene pravne osnove, da izvajamo javni potniški promet,« je zmedo z (ne)prodajo subvencioniranih vozovnic pojasnil Jože Baškovič, predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu, ki deluje v okviru Združenja za promet pri GZS.
Subvencij iz vlade še niso potrdili
Po besedah Baškoviča jih je vlada izigrala že prejšnji mesec, ko je obljubila, da bodo podpisali pogodbo za mesec maj, zato so konec aprila začeli prodajati majske vozovnice, toda pogodbe še vedno niso podpisali. »Ker smo vozovnice za maj že prodali, nismo mogli ustaviti avtobusov, vsekakor pa razmišljamo o ukrepih za junij, če nam država do petka ne bo dala pogodb v podpis,« je zagrozil Baškovič in poudaril, da še vedno čakajo tudi na pisno potrditev pristojnega ministra ali predsednice vlade, da je denar za subvencionirane vozovnice res zagotovljen. »Trikrat so me klicali iz njene pisarne in trikrat so obljubili, da bomo pisni dokument prejeli v roku ene ure, a do tega trenutka ni prišlo še nič,« je slepomišenje vlade ponazoril Baškovič.
V sekciji za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS zato pričakujejo, da bo vlada do jutri s prevozniki podpisala pogodbe, in to do konca leta, saj – kot so poudarili – jih skrbi, kdo se bo sicer ob najverjetnejši zamenjavi vlade pripravljen pogovarjati z njimi avgusta.
Brez države prevozniki ne bodo preživeli
Po neuradnih informacijah bi morala vlada za nemoteno prodajo subvencioniranih vozovnic do konca leta izbrskati okoli 27 milijonov evrov. »Naj si ta vlada ne privošči, da se je bomo na koncu spominjali po tem, da ji je tik pred lastnim koncem uspelo uničiti eno celo branžo, torej potniški promet v Sloveniji,« je dodal Baškovič.
Da s tem država ruši vse, kar je bilo v zadnjih 20 letih narejenega za javni potniški promet, je razmišljanje predhodnika podkrepil direktor Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Peter Horvat. »Z ukrepom, ki je stal nekaj deset milijonov evrov, smo v Sloveniji končno prišli do prve faze integracije javnega potniškega prometa, in ko smo končno do tega prišli, izvemo – z danes na jutri –, da je te zgodbe konec,« je poudaril Horvat in dodal, da brez subvencioniranja države – tako LPP kot drugi prevozniki – sploh ne bodo mogli obstati.
