»Energetska sanacija osnovne šole v Podčetrtku gre h koncu in bo končana v enem mesecu, denarja pa še vedno ni. Niti nimamo pogodbe z državo niti ta ni odprla potrebne aplikacije. Gre sicer za manjši znesek 130.000 evrov, ki pa za našo majhno občino pomeni kar veliko,« ogorčeno pripoveduje župan Peter Misja. Kot je opozoril, je Janševa vlada z varčevalnim Zujfom sredstva, ki so po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin (ZFO) namenjena investicijam v lokalno infrastrukturo in projektom posebnega lokalnega pomena, že tako skrčila s prvotnih šest na zdajšnja dva odstotka skupne primerne porabe občine. Toda zdaj niti tega denarja nima. »To je enako, kot če v našem občinskem proračunu ne bi načrtovali sredstev za predšolsko vzgojo ali za domove za starejše. Nedopustno je, da ministrstvo za finance ter za gospodarski razvoj in tehnologijo v proračunu nista zagotovila tega denarja. Dejstvo pa je, da so državni proračun načrtovali nepravilno, saj se sicer sodišča ne bi spraševala, ali bodo imela za plače, ne bi zmanjkovalo denarja za ceste ter za druge stvari,« poudarja Misja.
Vladno barantanje neuspešno
Ker finančni minister Uroš Čufer gospodarskemu ministrstvu pod vodstvom Metoda Dragonje kljub temu ni želel nakazati dodatnega denarja za občine, je z njimi Dragonja v minulih dneh skušal zbarantati dogovor, po katerem bi se občine odpovedale denarju, ki jim pripada po 21. in 23. členu ZFO. Ponudil jim je, da bi namesto tega lahko izpeljale vse projekte, s katerimi so letos maja kandidirale za neporabljena evropska sredstva iz perspektive 2007–2013, pripovedujejo v občinskih vrstah. Kot je znano, so zaradi omejenih sredstev in odločitve gospodarskega ministrstva, da preostali evropski denar razdeli po načelu »kdor prvi pride, prvi melje«, župani takrat celo dežurali na bencinskih servisih, da bi svoje vloge oddali čim prej po polnoči.
Toda občinska združenja dogovora niso želela sprejeti. »To bi bilo mešanje jabolk in hrušk. Država nam mora denar po 21. in 23. členu zagotoviti po zakonu, tisto pa so sredstva za evropske projekte. In normalno, da bi se lahko našel denar za vse prijavljene projekte, saj smo porabili samo 2,3 milijarde od skupno 4,1 milijarde evrov, kolikor jih lahko iz iztekajoče perspektive porabimo najkasneje do konca drugega leta,« ocenjuje tudi Misja.
Ker obnovo osnovne šole že izvajajo, tako zdaj v Podčetrtku potreben denar zanjo zagotavljajo s pomočjo premostitvenega kredita, ki so ga morali vzeti tudi zaradi drugih vzporednih evropskih projektov. Poleg tega je bil kredit potreben, ker so zaradi ponesrečenega poskusa uvedbe novega nepremičninskega davka začela nakazila iz starih nepremičninskih dajatev na občinski račun z veliko zamudo pritekati šele zdaj.
Večji problem, če denarja ne bi bilo
Misja sicer pravi, da zaradi tega ne bodo imeli kakšnih velikih dodatnih težav, niti stroškov z obrestmi, saj gre za podoben instrument, kot je bančni limit pri individualnih računih. »Premostitveni kredit v bistvu vzamemo samo enkrat, in če potem z računa jemljemo denar, banki plačujemo obresti zanj, sicer pa ne plačamo nič. Večji problem bi bil, če denarja od države sploh ne bi dobili, saj to pomeni, da bi se morala občina zadolžiti.«
To se vsaj v celoti vendarle ne bo zgodilo, saj je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v petek vendarle povabilo občine, naj prijavijo projekte za sofinanciranje iz sredstev, ki jim pripadajo po 21. in 23. členu ZFO. Toda tudi v odgovoru Dnevniku je zamolčalo, da bo letos razdelilo le dobrih 16 milijonov evrov, preostanek od skupno dobrih 25 milijonov evrov pa bodo občine dobile šele prihodnje leto.
»Ves denar smo doslej vedno dobili še v istem letu in smo tako načrtovali tudi naš letošnji proračun. Kaj bomo zdaj, ne vem, najbrž pa bomo morali kakšen projekt malo podaljšati, zamakniti kakšno plačilo ali mogoče kakšen projekt začeti malo kasneje. To spet pomeni naporna pogajanja z izvajalci del, ki niso nikdar prijetna, še posebno če je treba projekte končati do določenega roka,« pojasnjuje Simona Kašman s ptujske občine. V občini, kjer se z zamudami države že vrsto let srečujejo pri drugih izplačilih sredstev za sofinanciranje evropskih projektov, jim za zdaj še ni bilo treba najeti premostitvenih kreditov, saj so državni delež založili s prerazporeditvami lastnih sredstev z drugih postavk. »Nas pa vsaka zamuda, ki je lahko tudi nekajmesečna, ne stane le živcev, temveč trpi tudi naša tekoča likvidnost, saj moramo izvajalce plačevati redno. Takšne zamude tudi niso skladne s pogodbami o sofinanciranju, saj bi po njih morali dobiti vsa sredstva države nakazana 30. dan od izdaje zahtevka, če je s projektom vse v redu, torej še pred rokom poplačila izvajalcev.« So pa na občini glede na večletne težave očitno že dobili debelo kožo, saj po pojasnilih Kašmanove za sofinanciranje projektov po ZFO prijavljajo le projekte, ki jih financirajo tudi iz drugih virov, in je tako finančna izpostavljenost občine manjša.
