Več sto tisoč uporabnikov mobilne telefonije v Sloveniji, ki zaradi nenadejanih podražitev iz leta v leto plačujejo višje račune, je vse pogosteje žrtev drobnega tiska. Na slovenskem trgu se je razširila praksa zavajajočega oglaševanja, predvsem na področju donosnega prenosa podatkov.
Kdor je pri Telekomu Slovenije, Simobilu in Tušmobilu naročil katerega od paketov, v katerem mu za nekaj deset evrov obljubljajo neomejeno količino interneta, brez pomisleka s spleta prenašal filme ali svoj mobilni aparat uporabljal celo kot brezžično dostopno točko, je hitro ugotovil, da mu je operater storitev nepričakovano »ugasnil«. V določenih primerih je operater uporabnikom zaračunal dodatnih nekaj (deset) evrov. Pod krinko sloganov neomejenih in neskončnih vključenih količin se ob slabo vidnih opombah skrivajo še kako končne številke. Pri zaračunavanju mobilnega dostopa do interneta, ki je po regulaciji klicev postal več kot donosen posel, operaterji tudi pri »neomejenem« paketu postavijo mejo, do katere ima njihov uporabnik neomejeno uporabo storitev. Ko jo doseže, se hitrost prenosa za nekaj stokrat zmanjša. Do te mere, da lahko uporabnik storitev uporablja kvečjemu za brskanje po elektronski pošti.
Takšna zavajajoča praksa je po dostopnih podatkih značilna za tri največje mobilne operaterje, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov trga, svoje storitve pa v Sloveniji ponujajo kar približno dvema milijonoma različnih uporabnikov.
Tušmobil: V našem omrežju zastonj, v Mobitelovem ne
Najhitreje rastoči Tušmobil, ki ima že skoraj 12-odstotni tržni delež, pri svojih paketih FREE 20, FREE 40 in multipaketu Brezmejnih X oglašuje neomejeno komuniciranje oziroma uporabo mobilnega podatkovnega dostopa. Vendar je treba pazljivo prebrati še posebne pogoje. Med njimi je navedeno, da pri mobilnem internetu dejansko obstaja meja, in sicer dva gigabajta (GB) prenesenih podatkov pri FREE 20, 5 GB pri FREE 40 in 20 GB pri Brezmejnih X. Podobno je pri predplačniškem paketu Mobilni internet 24ur, pri katerem Tušmobil za vsega en evro skupno 24 ur ponuja neomejeno uporabo interneta, vendar se le nekaj klikov stran skriva podatek, da je operater postavil mejo pri 1 GB podatkov. Po tem se hitrost prenosa zniža na 128 kilobitov na sekundo (kb/s).
Za mnogo spornejšega bi lahko označili pogoj, po katerem neomejena količina prenosa velja izključno v lastnem Tušmobilovem omrežju. »Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja (Telekoma, op.p.) se obračuna posebej,« je navedeno v drobnem tisku. Tako bi lahko njihov uporabnik, ki nevede gostuje v Telekomovem omrežju, plačal tudi nekaj deset evrov višji račun.
V tujini neskončni internet v resnici 500 megabajtov prenosa
Tudi pri Telekomu ne skoparijo z obljubami. Pri paketu Mobitel Neomejeni D ob neomejenih pogovorih in kratkih sporočilih SMS oglašujejo tudi »neomejen prenos podatkov za brezskrbno brskanje po spletu v najhitrejšem mobilnem omrežju LTE 4G«. To uporabnika stane »le« 39 evrov vsak mesec. Toda v drobnem tisku je navedeno, da imajo na voljo največ 15 GB na mesec, po tistem pa jim hitrost prenosa podatkov do naslednjega obračunskega obdobja omejijo na 64 kb/s tako v smeri k uporabniku kot v smeri od uporabnika. Za lažjo primerjavo, osnovni dostop do interneta, ki ga Telekom ponuja na klasičnem fiksnem omrežju, omogoča 15-krat hitrejšo povezavo.
Identično je pri Simobilovem paketu Neskončni L, kjer imajo uporabniki na voljo »neskončno« količino prenosa. Toda ob tem je posebna opomba, označena z zvezdico: da je dejansko vključen prenos 15 GB, po preseženi količini pa hitrost prenosa tako kot pri Telekomu pade na le 64 kb/s. Pri Simobilu je treba izpostaviti paket EU Neskončno. Z njim naš drugi največji mobilni operater oglašuje »all-inclusive ponudbo neskončnih klicev, neskončnih sms-ov in neskončnega mobilnega interneta (...) za le 2,99 evra na dan uporabe v tujini«. Toda neskončna tarifa vsebuje še kako končne omejitve. Če je malo verjetno, da bo uporabnik v enem samem dnevu porabil kar 1000 minut klicev, je pri prenosu podatkov postavljena precej realnejša meja – 500 megabajtov (MB). Tudi sicer velja opozoriti, da se paket EU Neskončno samodejno podaljšuje, uporabnik pa bi ga moral plačati v celoti, četudi bi v tujini opravil le en kratek klic.
»Omejitve večkratno presegajo povprečno porabo«
Mobilni operaterji pričakovano zavračajo očitke, da svoje pakete oglašujejo zavajajoče. Ob podpisu pogodb za paket namreč stranke potrdijo, da so prebrale pogoje, so z njimi seznanjene in jih tudi sprejemajo. Pri tem jim ne nazadnje pomagajo njihovi svetovalci. V podkrepitev navedb trdijo, da v zvezi s tem niso zaznali nobenih posebnih pritožb.
»Količine prenosa podatkov, ki jih v paketih z neomejenimi količinami omejuje princip pravične uporabe, večkratno presegajo siceršnjo povprečno porabo prenosa podatkov. Za princip pravične rabe smo se odločili, ker je pri prenosu podatkov zaradi samega načina uporabe pametnih telefonov in nenehne povezanosti z internetom veliko večja verjetnost nezavedne uporabe storitev, zlorab ali uporabe v komercialne namene,« so pojasnili v Telekomu. Vsi operaterji že v pogojih med vrsticami razlagajo, zakaj so takšne omejitve nujno potrebne. Izrecno prepovedana je namerna preobremenitev omrežja, uporaba storitev v komercialne namene, uporaba storitev s sistemi za samodejno klicanje oziroma pošiljanje sporočil. V Simobilu ne ovinkarijo in opozorijo, da v paketu EU Neskončno, torej v tujini, ni dovoljena uporaba mobilne naprave kot navidezne brezžične dostopne točke.
Inšpektorji nad pakete z nazivi neskončni, neomejeni...
Na tržnem inšpektoratu medtem pravijo, da so na podlagi prijav in lastne zaznave že obravnavali in še obravnavajo primere domnevnega zavajajočega oglaševanja naročniških paketov z nazivi, kot so neskončni, neomejeni in podobno.
Sporna bi bila poslovna praksa, ko bi podjetje izpustilo bistvene informacije, ki jih povprečni potrošnik potrebuje za sprejem odločitve o poslu, in prav s tem povzročilo, da sprejme odločitev, ki je drugače ne bi. Podobno velja za primere, ko podjetje prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije. »Če tržni inšpektorat ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso, podjetju z odločbo prepove uporabo takšne prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja,« je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.
»Varstvo potrošnikov v Sloveniji sistemsko ni ustrezno urejeno. Nimamo vzpostavljenih učinkovitih mehanizmov varstva pravic potrošnikov, niti finančno neodvisnih potrošniških organizacij,« opozarja Dušan Caf, predsednik Sveta za elektronske komunikacije, kjer opozarjajo na zavajajoča oglaševanja. »Povrhu vsega imamo regulatorja, ki svoje zakonske pristojnosti razlaga preozko in si premalo prizadeva za preprečevanje zlorab in zaščito potrošnikov. Premalo učinkovite so tudi inšpekcijske službe. Prizadevamo si, da bi državni organi delovali proaktivno in odgovorno, a se ti, pod krinko neodvisnosti, izogibajo odgovornosti. Državni organi so doslej pozive za ukrepanje praviloma ignorirali. Kot vidimo, se v nekaterih primerih požvižgajo celo na odločitve sodišč. Če ne bomo vzpostavili ustreznega nadzora nad njihovim delom, se stanje ne bo spremenilo in bo raven varstva pravic potrošnikov ostala nizka,« je dodal Caf.