Dragonja je ob predstavitvi tekočih aktivnosti gospodarskega ministrstva ta teden na kratko spregovoril tudi o trgu dela. Kot je dejal, so izdelali interno analizo spodbujevalnih ukrepov, ki je zajela zadnja tri leta.
Analiza je pokazala, da so na ministrstvu v povprečju za kreiranje enega delovnega mesta v okviru različnih programov in razpisov vložili nekaj več kot 60.000 evrov. "To je cena spodbude, ki jo je poleg zasebnih vlagateljev in drugih iniciativ plačala država," je izpostavil odhajajoči minister. Dodal je, da so s spodbujevalnimi programi zagotovili ohranitev ali spodbudili ali kreirali okoli 12.000 delovnih mest.
"To je osnovni pokazatelj, ki ga bo treba v naprej še bolj podrobno razdelati in spremljati. Predvsem pa bo treba operacionalizirati instrumente v smeri, da bodo zagotovljena dolgoročna vzdržna in konkurenčna delovna mesta," je ocenil Dragonja.
Dejal je še, da bo lahko do dolgoročnega zaposlovanja prišlo samo na osnovi konkretnih investicij in vzdržnih modelov rasti.
Ukrepe za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja sicer izvaja tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V letih 2014 in 2015 je za to na voljo približno 199 milijonov evrov, sredstva za letos so okrepili za 44,3 milijona evrov.
Kot je pred časom pojasnila resorna ministrica Anja Kopač Mrak, ki zdaj opravlja tekoče posle, je bilo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja samo lani vključenih 38,7 odstotka več brezposelnih kot leta 2012. Kljub temu da je brezposelnost na zelo visoki ravni, bi bil položaj še slabši, če se ne bi v minulem letu zaposlilo 65.054 brezposelnih, je menila. Več se jih je zaposlilo le leta 1994.
