Po odhodu prejšnjega direktorja agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Francija Demšarja se je oglasilo več znanstvenikov, ki so do Demšarjevega dela kritični. Opozarjanja na nepravilnosti pri razdeljevanju denarja za raziskovanje so bila sicer že prej stalnica, a je po njegovem odhodu nastal občutek, da problemi »prihajajo na dan«.
Pri milijonih tudi nepravilnosti
Naš pogovor z enim od poznavalcev dogajanja, ki je zasedal visoko mesto v znanstveno-političnem sistemu, je potrdil, da je bilo v času prejšnjega vodstva s predlogi o izboljšanju delovanja agencije težko prodreti. Agencija je namreč načeloma samostojna inštitucija, kar pa naj bi – tako opozarjajo kritiki – preraslo v avtokracijo vodstva. Franci Demšar z Dnevnikom o svojem preteklem delovanju na agenciji ni želel govoriti.
Na policiji so nam potrdili, da so v zvezi z delom ARRS prejeli tudi kazensko ovadbo. Po naših podatkih sta bila ovadena Demšar in njegov namestnik Janez Slak, ki je tudi namestnik novega direktorja Józsefa Györkösa. Očitali naj bi jima zlorabo položaja oziroma nevestno delo, vendar policija utemeljenost ovadbe še preverja. Demšar in Slak ovadbe, ki jo je po naših podatkih podal eden od uglednih slovenskih znanstvenikov, nista želela komentirati. Z njo uradno tudi nista bila seznanjena. Demšar pa je le pripomnil , da je očitkov »že vajen«.
Kot smo izvedeli v neformalnih pogovorih s poznavalci dogajanja, je bilo več prijav podanih tudi komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Tam so nam ob našem zadnjem preverjanju potrdili, da so prejeli sedem prijav, od katerih so jih pet zavrgli, dve pa še preiskujejo. Eno od prijav naj bi KPK odstopila tudi policiji.
Naši sogovorniki, znanstveniki, pravijo, da je bilo doslej zanje najbolj sporno ocenjevanje njihovega dela s točkami, ki je podlaga za pridobivanje znanstvenoraziskovalnih sredstev. Pravilnik ARRS predvideva, da delo ocenjujejo anonimni ocenjevalci, ki pa, kot opozarjajo naši sogovorniki, velikokrat niso kompetentni za ocenjevanje posameznih znanstvenih področij. To naj bi v nekaterih primerih pripeljalo tudi do nepravilnega ocenjevanja in posledično nepravilnega razdeljevanja denarja. ARRS vsako leto med znanstvenike razdeli od 130 do 150 milijonov evrov. »To so celotna sredstva, ki jih država nameni za znanost,« nas je opozoril eden od sogovornikov. »Pri tako velikih številkah se dogajajo tudi nepravilnosti.« Eden od naših virov iz agencije nas je opozoril, da naj bi neki uslužbenec – vendar ne Demšar ali Slak – za ustrezno »provizijo« tudi prirejal razpise v prid določenim prijaviteljem. Te informacije za zdaj nismo mogli nikjer preveriti.
Napoved sprememb
Druga težava, na katero opozarjajo znanstveniki, pa so točke, ki jih je mogoče dobiti, če pridobijo sredstva iz drugih, zasebnih virov in ne od države. Kot je v časopisu Finance oktobra opozoril profesor z ljubljanske elektrotehniške fakultete Aleš Iglič, »se lahko neopaženo prijavijo tudi sredstva, ki se iz projektov univerz in inštitutov ARRS prelivajo v gospodarstvo in nazaj«, ter »sredstva za storitve, kot so razna merjenja in programiranja, torej servisne dejavnosti, ki nimajo nič skupnega z oceno znanstvene uspešnosti prosilca«. Da je bilo mogoče v dosedanjem sistemu kot pridobljena sredstva prikazati tudi »denar, ki kroži«, nas je opozoril tudi profesor Danilo Zavrtanik z Univerze v Novi Gorici. Kot drugi znanstveniki tudi Zavrtanik meni, da bi bilo v Sloveniji bolje uvesti sistem ocenjevanja, kakršen je uveljavljen v Evropskem raziskovalnem svetu (ERC). Tam so, med drugim, imena ocenjevalcev projektov znana in zato naj bi bil sistem transparentnejši.
Demšar je sicer očitke o pomanjkljivi transparentnosti že večkrat zavrnil. Model ocenjevanja, ki ga je uvedel na ARRS, je sestavljen iz matematičnih formul in je zato povsem objektiven, je zatrjeval. Demšar je obenem lani izdal knjigo o transparentnosti delovanja javnih inštitucij.
Novi direktor Györkös, ki je prevzel funkcijo pred dvema tednoma, in predsednik upravnega odbora agencije Rado Bohinc sta že napovedala »posodobitev sistema ocenjevalcev in evalvacijskih postopkov«. Pri tem naj bi, tako Bohinc, upoštevali mnenja znanstvenikov z vseh raziskovalnih področij in ved. »Prenovo bomo začeli v naslednjih šestih mesecih,« je napovedal Bohinc. Na naše vprašanje, zakaj tega ni poskusil že prej, pa je Bohinc odgovoril, da je bilo v času prejšnjega direktorja to »malo težje doseči in je šlo bolj počasi«.
