Srečni so, ko dežuje
Več kot 10.000 prebivalcev v občinah Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Dobrepolje in Kočevje je tako še vedno brez primerne vodooskrbe. »Smo se že kar navadili na življenje brez vodovoda, saj nam drugega ni preostalo. Imamo zbiralnik vode in črpalko. Lansko leto je bilo na srečo veliko dežja, tako da ni bilo težav, sicer pa nam pripeljejo cisterno vode in tistih 30 ali 40 evrov nekako že plačamo,« nam je povedal starejši gospod z Vinkovega Vrha, ki pa ne verjame, da bo vodovod sploh dočakal.
»Pri nas je brez vodovoda še tisoč prebivalcev. Pa tudi vodovod na višinski coni je v tako slabem stanju, da ga moramo v celoti prenoviti,« pravi župan Franc Škufca, ki se jezi na državo, češ da prednje postavlja nove in nove zahteve. »Že leta 2013 smo imeli pisno poročilo ministrstva za okolje, da so projekti dobro pripravljeni. Obljube so, a to je vse. Čakamo na miloščino države, ki dopušča, da imajo občine še vedno kar 20 do 30 odstotkov prebivalstva brez dobre vodooskrbe.«
Zaradi pomanjkanja denarja vlada odločbe o sofinanciranju v minulem finančnem obdobju 2007–2013 ni izdala, projekt je, tako kot še deset drugih po državi, padel v prihodnje obdobje 2014–2020, ki pa s seboj prinaša nove zahteve. »Glede na zadnje informacije bodo morale občine dodatno izvesti še vplive na okolje. Ne vemo pa še, ali bodo potrebne nove študije ali pa bodo dovolj dosedanji dokumenti o vplivih na okolje, ki so bili potrebni za izdajo gradbenih dovoljenj,« pojasnjuje Škufca. V najslabšem primeru bi to po njegovem mnenju za seboj potegnilo 50.000 evrov novih stroškov in šest do osem mesecev časovnega zamika.
Občine začele graditi z lastnim denarjem
V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki izdaja odločbe o dodelitvi sredstev, pričakujejo, da bodo ključne dokumente za pripravo projektov pripravili do konca marca 2015. Tako tudi ministrstvo za okolje ta trenutek še nima dodeljenih nalog, ki naj bi jih izvajalo v novi finančni perspektivi. Zato, kot pravijo, tudi še ne morejo dati konkretnejših usmeritev za pripravo projektov. »Smo pa že opozorili službo, da želijo upravičenci čim prej začeti pripravljati in izvajati dela,« dodajajo na ministrstvu.
Da bi pospešila začetek del na projektih, za katere so že bila izdana gradbena dovoljenja, je vlada junija lani občinam predlagala, naj takoj začnejo izvajati projekte in vanje vložijo lastna sredstva. »Če bodo občine pristopile k izvajanju projektov, bodo lahko upravičene izdatke uveljavile in jih dobile nazaj iz proračuna EU,« so takrat sporočili iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Suhokrajinske občine so tako jeseni pričele graditi prvo fazo projekta, vrednost oddanih del je 1,5 milijona evrov, od tega na območju občine Žužemberk pol milijona, v celotnem projektu pa je njen delež kar 13 milijonov evrov.
