Edina (uradna) neznanka je direktor Ceroda Alojz Turk, ki podatka ni posredoval. Zato se je občina pritožila informacijski pooblaščenki. In zakaj takšna skrivnostnost? »Občina zanj ni pravilno zaprosila,« nam je dejal Turk. »Informacije javnega značaja so eno, osebni podatki pa druga stvar. Sicer pa moja plača ni nobena skrivnost, saj se je januarja lani pojavila v medijih.« Z vsemi dodatki in minulim delom znaša okrog 5500 evrov bruto. Kot dodaja, pa bi lahko občina ta podatek pridobila od svojega predstavnika v nadzornem svetu. Za komentar smo povprašali tudi direktorja Zarje Kambiča, ki pa nam je izjavo obljubil za danes.
»Plače sicer zakonite, a previsoke«
»Plača direktorja Ceroda ni varovan osebni podatek in ga je podjetje kot zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dolžan razkriti tudi brez soglasja direktorja,« pojasnjuje informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po eni od določb novele zakona sodi med javne podatke tudi podatek o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete.
Podatke o plačah direktorjev je občina razkrila javnosti na zahtevo občinskega svetnika Uroša Lubeja. »Plače direktorjev v javnih podjetjih in podjetju v večinski lasti občine niso nezakonite, so pa nesorazmerne z odgovornostjo in delom, ki ga direktorji opravljajo,« pravi župan Gregor Macedoni. Občina bo zato pripravila priporočila svojim predstavnikom v nadzornih organih, da sprožijo ustrezne postopke za spremembo višine plač.
Toda, kot opozarja direktor komunale Križman, so plače direktorjev v javnem sektorju vezane na kolektivne pogodbe in zakonodajo. »Odgovarjam za 70.000 ljudi, voda teče v osem občin, ne samo v županovo. Sicer pa mojo plačo redno preverja tudi pristojno ministrstvo. Poleg tega so mi jo nadzorniki v zadnjih dveh letih znižali za dva odstotka.«
Nepravilnosti v javnih zavodih
Drugače je v novomeških javnih zavodih, kjer so plače po mnenju župana primerne. Razvrščene so od 44. (2331 evrov bruto) do 50. plačnega razreda (2929 evrov bruto). Je pa inšpektorica konec lanskega leta zaradi domnevnih nepravilnosti opravila nadzor in ugotovila številne kršitve zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Tako so nekateri direktorji po mnenju inšpektorice neupravičeno prejemali dodatek v višini 20 odstotkov osnovne bruto plače iz naslova konkurenčne klavzule. V dveh primerih je ugotovila neupravičeno izplačevanje nadomestila za delo v nedeljo, v treh pa nekaj napak pri uvrstitvah v plačne razrede.
Eden od direktorjev je neupravičeno prejemal znesek za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev, drugemu pa so neupravičeno izplačevali anuiteto za sklenjeno življenjsko zavarovanje v višini 400 evrov. Po Macedonijevih besedah so nekateri direktorji del preveč izplačanih plač že začeli vračati.