Naša največja banka je namreč napovedala, da bo s 1. aprilom ukinila 22 poslovalnic po vsej državi in do konca leta odstranila še okoli 100 bankomatov. V Beli krajini se sicer slabo piše poslovalnici v metliškem mestnem jedru, meščanom bo ostala še tista v tamkajšnjem poslovnem centu. Ogorčenje zato ni bilo nič manjše, saj mestno jedro vztrajno zamira. Pred leti so namreč izgubili lekarno in pošto, nato upravno enoto in davčni urad, zdaj sledi še banka. »Če jo bodo zaprli, bo na trgu še manj ljudi in mesto bo še bolj mrtvo. Kaj nam tukaj ostane? Občina. In davki,« je bila odločna Ana Gomolj. »Vse so nam vzeli, vse so uničili. Ostali smo samo še starci,« ni bila nič manj ogorčena Cvetka Hladnik.
Metličane napoved jezi še toliko bolj, ker ne gre za katero koli banko, v njej so namreč pred 140 leti ustanovili Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico. »Metličani so jo gradili in s svojimi vlaganji pomagali, da sta se razvijala banka in bančni sistem, zdaj pa bi jo radi ukinili. Stavba bo ostala prazna in bo razpadla,« o tradiciji pravi Janez Pezdirc. Podobno meni tudi predsednik mestne skupnosti Metlika Anton Bezenšek, ki ob tem poudarja, da je ohranitev tamkajšnje poslovalnice nujna predvsem za ostarele ljudi, ki jih v mestnem jedru ni malo.
Da jih ni sram!
»Veliko nas je starih tukaj,« je pripovedovala 86-letna Helena Čavlovič. »Jaz in mnogi drugi hodimo na to banko po pokojnino. Kako bom šla pozimi tako daleč do druge? Po ledu in po snegu ne morem in tudi drugi ne. Davkoplačevalci plačujemo za to banko, zato nam je ne bi smeli vzeti. Da jih ni sram!«
Odločen je bil tudi eden od pobudnikov včerajšnjega protesta Božidar Flajšman. »Davkoplačevalci smo plačali milijardno dokapitalizacijo banke, ki je v stoodstotni državni lasti. Medtem ko davkoplačevalci, tudi Metličani, plačujemo zavoženo poslovanje NLB, si vodstvo za svoje delo izplačuje celo milijonske nagrade, tukaj pa ne vidijo potreb ljudi. To je isto, kot če bi na komunali rekli, da ne bodo več oskrbovali Radovice z vodo, ker je Radovčani premalo spijejo. Ali da zdravnik ne bo več prišel v Trnovec, ker se ne splača, saj je tam premalo ljudi. Gre za nemogočo logiko, kjer vidijo samo interes kapitala,« je poudaril.
Številke so zgovorne. Banka NLB je lansko leto zaključila z 1,5 milijarde evrov čiste izgube, letošnje namerava zaključiti s pozitivno ničlo, napoveduje uprava. In le malo je verjetno, da bi protest in podpisi Metličanov lahko še ustavili zapiranje. »Reorganizacija poslovne mreže in ukinjanje nerentabilnih enot je nujen ukrep za prilagoditev današnjim in predvidenim razmeram na trgu, zato je odločitev o zaprtju poslovalnic dokončna,« so nam pojasnili na NLB. »Kljub vsemu bomo v krajih, kjer zapiramo poslovalnice, strankam še naprej zagotavljali uporabo bankomata,« še pravijo in obljubljajo, da bodo v najkrajšem možnem času poskušali zagotoviti najsodobnejše bankomate.
Ukinitev edinih bank v občini
Na Dolenjskem čaka podobna usoda tudi poslovalnico v novomeškem mestnem jedru, ki jo prav tako z aprilom nameravajo ukiniti. A Novomeščanom kljub vsemu ostajajo druge poslovalnice NLB pa tudi poslovalnice drugih bank. Povsem drugače je v Škocjanu, kjer zapirajo edino banko v občini. »Veliko smo vsi državljani prispevali zanjo in smo jo tudi dokapitalizirali. Gre za mačehovski odnos,« o odločitvi pravi župan Jože Kapler in poudarja, da posluha za potrebe tamkajšnjih prebivalcev ni bilo. »Poslali smo tri dopise in imeli sestanek s predstavniki NLB. Zbrali smo tudi okoli 50 podpisov obrtnikov, za katere ukinitev poslovalnice pomeni korak nazaj.« Občani, med njimi je tudi veliko starejših, bodo imeli zdaj najbližje banke v Novem mestu ali Šentjerneju.
Nič manj ogorčeni niso v Dolenjskih Toplicah, kjer napovedujejo ukinitev prav tako edine banke v sicer turistični občini. »Poslali smo protest, ki so ga na NLB preverili in pojasnili, da vztrajajo pri svoji odločitvi,« pripoveduje župan Jože Muhič. Kot še pravi, ljudje celo razmišljajo, da bi zamenjali banko, če bi le katera prišla v kraj. Topličanom tako ostajata dva bankomata, oba sta NLB-jeva, ki pa ne omogočata polaganja gotovine.
Le dva bankomata, od tega bodo predvidoma enega ukinili, ostajata tudi v Kostanjevici na Krki, pravi župan Mojmir Pustoslemšek. Pojasnil je, da pogovori niso bili uspešni, zato bi morala nastopiti država in zagotoviti obstoj bank v manjših občinah. »Tudi v bančnem sistemu bi namreč morala obstajati solidarnost,« je še prepričan župan.
