Da bi ohranili izredno bogastvo, so v Društvu Kočevarjev staroselcev že pred leti začeli ustvarjati tako imenovane genske banke. Prvi sadovnjak raznovrstnih sort so posadili v Kočevskih Poljanah, drugega v Občicah, tretjega pa nedavno v Kočevju. V začetku aprila so na šestih hektarjih ograjenega zemljišča ob Rudniškem jezeru zasadili 551 sadik jablan, hrušk in orehov. Medtem ko jablane in hruške predstavljajo bogat vir zdravju koristnih snovi in so izziv za iskanje novih sort, so nenavadni orehi zanimivi zlasti zaradi svojih korenin. Do jedrc trdoživih orehov skorajda ne morete priti, korenine teh visokostebelnih dreves, ki menda uspevajo le še v Makedoniji in v Občicah, pa zelo hitro poženejo v vse smeri in bi jih – tako Gril – lahko uporabili za preprečevanje plazenja.
Več sort jablan in hrušk, ki so se v desetletjih po vojni med seboj tako pomešale, da še strokovnjaki ne razvozlajo izvora vseh, ne potrebuje posebne nege, so odporne proti boleznim, obrodijo izredno kakovostne sadeže in so priložnost za iskanje novih sort. »Veste, naša družba teži k čim večji pridelavi, kmetje se ženejo za tem, koliko ton bo obrodilo na hektarju zemlje, a tako oni kot kupci pozabljajo, da je kakovost zelo pomembna,« pravi August Gril, ki je po izobrazbi agronom. Kočevarji so cepiče sadnih sort prinesli iz vseh koncev Evrope. Med dolgimi krošnjarskimi potmi so namreč pobrali tiste, katerih sadeži so bili okusni, in jih nato zasadili v svoje vasi. Narava je nato naredila svoje, cvetni prah je zletel z enega drevesa na drugo in sorte so se pomešale. »Mutanti so v zbirki sort zelo pomembni, nekateri imajo namreč izredne genetske lastnosti, kar bo mogoče združevati v iskanju novih sort, ki bodo uspevale tudi v ekstenzivni vzgoji z manj kemije, škropljenja in gnojenja ter posebnimi, danes za zdravo prehrano vedno bolj iskanimi lastnostmi,« pojasnjuje Gril, ki upa, da bo sadje nekoč vključeno v prehrano otrok, bolnih in zdravstveno šibkejših, na primer alergikov. 551 sadik, posajenih ob Rudniškem jezeru, bodo tri leta malo negovali, nato pa prepustili naravi. Gril pričakuje, da bodo drevesa v petih do osmih letih obrodila prve sadove, poudarja pa, da so sorte izmenično rodne.
Slovenija ima svojo nacionalno gensko banko decentralizirano, saj se s projektom ukvarjajo Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo v Žalcu. Genski material hranijo v obliki semen, v obliki trajnih nasadov ali v obliki klonskega materiala oziroma tkivnih kultur. Genski material je pomemben zaradi oblikovanja novih sort in zaradi genske raznolikosti. Zato je genska banka starih sadnih sort v Kočevju vključena v projekt biodiverzitete, ki ga podpira Evropska unija.
