Omrežnino uskladili z novo uredbo
Spremembe prinaša novi cenik, ki je začel veljati prvega aprila letos in omrežnino draži na podlagi vladne uredbe iz novembra 2012, prehodno obdobje se je namreč izteklo konec marca letos, pojasnjuje vodja sektorja ekonomika na Komunali Novo mesto Ladislav Jaki. Gre za fiksni strošek, ki ga komunala plačuje kot najemnino za infrastrukturo občinam, in sicer za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter čistilne naprave. Podražitev so potrdili tudi občinski sveti, novomeška komunala s storitvami pokriva osem dolenjskih občin. Najbolj je podražitev udarila stanovalce v blokih, največ vroče krvi pa je prav v dolenjski prestolnici, saj je v mestni občini več kot 200 večstanovanjskih objektov.
»Po starem pravilniku se je skupna omrežnina v večstanovanjskih objektih delila po številu stanovanj. Nova uredba pa določa, da se za vsako stanovanjsko enoto upošteva vodovodni priključek DN 20, enako, kot to velja za stanovanjske hiše,« pravi Jaki. Položnice, ki so jih prejeli v blokih, so tako zaradi novega obračunavanja omrežnine v povprečju dražje za 11 do 13 evrov. Bolje so jo odnesli Novomeščani v stanovanjskih hišah, pri njih je podražitev manjša od enega evra.
Vse, tako tiste v blokih kot tudi v hišah, je po žepu udarila še podražitev storitve obdelave in odlaganja odpadkov s strani novomeškega Ceroda, o čemer smo že poročali, kar na položnicah v povprečju znese od dva do tri evre. Povprečna položnica štiričlanske družine, ki živi v bloku in porabi 16 kubičnih metrov vode, tako po novem za storitve komunale znaša 50, skupaj s storitvijo Ceroda pa 53 evrov, pojasnjuje Jaki.
Lani 60 dni prekuhavanja vode
Razburjenje med Novomeščani je še toliko večje, ker imajo pogosto težave s pitno vodo, samo lani je imela komunala 60 dni objavljen ukrep njenega prekuhavanja. Kot še pojasnjuje Jaki, naj bi bila sredstva najemnine oziroma omrežnine namenska, občine naj bi jih vlagale v obnovo in vzdrževanje komunalne infrastrukture, a to po njegovih besedah ne bo dovolj. Kakovost pitne vode bi bistveno izboljšali s projektom hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema na območju osrednje Dolenjske, ki je ocenjen na 18 milijonov evrov, vendar sofinancerskih sredstev, podobno kot za 10 drugih okoljskih projektov pri nas, še vedno ni.
