Veljavni proračun za leto 2015, ki ga je DZ sprejel konec leta 2013, določa obseg zadolževanja v višini 2,7 milijarde evrov. Ob upoštevanju predfinanciranja v višini nekaj več kot tri milijarde evrov, izvršenega že v letu 2014, ter kupnin od prodaje kapitalskih naložb v višini 33,5 milijona evrov torej za financiranje izvrševanja proračuna zadolžitev ne bo potrebna.
Skupni maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja največ do 5,1 milijarde evrov
V skladu z zakonom o javnih financah pa je poleg financiranja izvrševanja proračuna za leto 2015 dovoljeno tudi predčasno financiranje dela potreb prihodnjega dveletnega obdobja. Največji obseg zadolževanja, ki ga zakon dovoljuje za ta namen v letu 2015, je vsota odplačil glavnic v letih 2016 in 2017, skupno do 5,5 milijarde evrov.
Skupni maksimalni dovoljeni obseg zadolževanja v letu 2015, to je vsota potrebnega financiranja proračuna 2015 in celotnega, najvišjega obsega predfinanciranja odplačil glavnic dolga državnega proračuna v letih 2016 in 2017, tako znaša največ do 5,1 milijarde evrov.
Ali se bo vlada za takšno zadolžitev tudi odločila, je odvisno od razmer na finančnih trgih v letu 2015 in ocene teh razmer v letu 2016, poudarjajo na finančnem ministrstvu.
Izdaja državnih obveznic in zakladnih menic
Država se običajno za potrebe financiranja državnega proračuna dolgoročno zadolžuje z izdajo državnih obveznic ter kratkoročno z izdajo zakladnih menic.
Predvideni nabor kratkoročnih instrumentov, ki bodo lahko uporabljeni pri izvedbi zadolževanja v letu 2015, bo zajemal 3-, 6- in 12-mesečne zakladne menice, zadolževanje v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države ter druge kratkoročne instrumente, izbrane v skladu s tržnimi razmerami.
Medtem pa namerava vlada najpozneje do konca januarja poslati v potrditev v DZ rebalans proračuna. V tem primeru bo finančno ministrstvo predlagalo tudi ustrezne spremembe danes sprejetega programa financiranja.
V skladu z izhodišči za pripravo rebalansa proračuna za leto 2015, ki jih je nekaj dni pred božičem sprejela vlada, bodo izdatki proračuna določeni v maksimalni višini 9,85 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa bo namesto 859 milijonov evrov, kot je zapisano v zdaj veljavnem proračunu, lahko dosegel 1,35 milijarde evrov.