V osnovnem zdravstvu bo lahko v kratkem začelo delati 70 dodatnih zdravnikov. Razporediti jih nameravajo v kraje, kjer je bil zdravnik doslej ob rednem delu v ambulanti vključen še v nujno pomoč. Stroka pričakuje, da se bosta s tem izboljšali varnost bolnikov in dostopnost zdravljenja, saj ambulante ob nujnih primerih, ko mora zdravnik na teren ali s pacientom v bolnišnico, ne bodo več ostajale prazne tudi po več ur.
Okrepitve že z jesenjo?
Po podatkih ministrstva za zdravje lahko na dva dodatna mlada zdravnika računajo na primer v Žalcu, Škofji Loki in Tolminu, na enega pa v Zagorju, na Bledu in Črni na Koroškem. Zdravstveni domovi v teh krajih lahko vloge za dodatne zdravnike podajo še do 1. septembra. Če jih ne bodo, bodo lahko dodatne zdravnike namesto njih pridobili drugi zdravstveni domovi.
»Mladi zdravniki bodo po strokovnem izpitu delali v ambulantah zdravnikov, ki so zdaj razporejeni na dve delovišči hkrati. Mentorji bodo ocenili, v kolikšni meri lahko ti mladi zdravniki prevzamejo delo v ambulanti, ko bo zdravnik specialist na primer odšel na teren. Do zdaj se je v takšnih primerih dogajalo, da je moral zdravnik tudi za več ur prekiniti delo v ambulanti, vmes pa so morali bolniki čakati,« ugotavlja predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič. Tovrstno dvojno delo je zmanjševalo varnost za bolnike, je spomnil, hkrati pa je bilo, ko se je zdravnik vrnil v ambulanto, za bolnike na voljo še manj časa kot sicer. Muževič pričakuje, da bi se lahko prvi zdravniki v tej novi obliki zaposlili že septembra oziroma oktobra.
Da bodo dodatni zdravniki velika pridobitev za bolnike, se strinja direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Zdravniki danes med rednim delom v ambulanti in nujno pomočjo prehajajo v manjših krajih in na podeželju, kjer pa že tako izrazito primanjkuje družinskih zdravnikov. Najhuje je na Štajerskem in Koroškem, je pojasnil Mezek.
Poleg trenutnega reševanja problema dela na dveh deloviščih bi morala po njegovem bodoča vlada z interventnim zakonom omogočiti še, da bi v ambulantah splošne medicine tudi sicer lahko delali specializanti oziroma zdravniki po strokovnem izpitu in pripravništvu.
Samostojno delo že pred zaključkom specializacije?
Takšna rešitev bi bila začasna, brez nje pa bo po Mezkovih besedah težko dovolj hitro zapolniti prazna mesta v osnovnem zdravstvu. »Zdravniki bi samostojno delali že pred zaključkom specializacije, seveda z ustreznim mentorstvom. V prihodnjih nekaj letih, ko na trgu dela še ne bo dovolj specialistov družinske medicine, bi bil tak ukrep dobrodošel.«
Aneks k splošnemu dogovoru v zdravstvu za letošnje leto, ki bo omogočil financiranje 70 dodatnih mest za zdravnike, je odhajajoča vlada sprejela julija. Za to bo namenjenih 1,7 milijona evrov v enem letu.
Dostopnejši zdravniki – manj zdravljenja v bolnišnici
Opozorila stroke, da je smiselno vlagati zlasti v osnovno zdravstvo, potrjuje raziskava v ZDA, ki je pod drobnogled vzela učinke bistvenega zmanjšanja števila pacientov na zdravnika. Običajno en družinski oziroma splošni zdravnik skrbi za 2000 pacientov in več, pojasnjuje prispevek v reviji The american journal of managed care. V praksi bolj personalizirane oskrbe, ki jo je bolnik dobil v zameno za letno »članarino«, je zdravnik nasprotno skrbel za največ 600 pacientov, oskrba pa je bila dostopna ves dan. S tem se je za do 62 odstotkov (odvisno od leta) zmanjšala potreba po bolnišničnem zdravljenju. Avtorji sicer priznavajo nekatere omejitve raziskave, na primer zaradi razlik med splošno populacijo in pacienti, ki se odločajo za tovrstne ponudbe dostopnejše oskrbe.