Finančno ministrstvo je odločilo, da za primanjkljaj javnega zavoda, ki je nastal zaradi dodatnih zakonskih obveznosti in jih financer ne pokrije, direktor zavoda ne odgovarja in ne more biti kaznovan. S tem se je vsaj začasno končala usoda določb, ki jih je leta 2012 sprejela Janševa vlada, in je za prve može jav nih zavodov v primeru primanjkljaja določala denarne sankcije in razrešitev.
Naj spomnimo, da je predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 predvideval, da bi direktor, če bi prišlo do primanjkljaja, iz svojega žepa odštel kar 10 tisoč evrov kazni, poleg tega pa bi bil še razrešen. Finančno ministrstvo, ki ga je tedaj vodil Janez Šušteršič, je v pojasnilu zapisalo, da omenjena določba »poudarja odgovornost nosilcev pooblastil« in da je »zagotovitev ustreznega ukrepanja v primeru neučinkovitega poslovanja temeljno načelo učinkovitega delovanja javnega sektorja«.
Zakon, ki je bil sprejet decembra 2012, je sankcije omilil in uveljavil le določbe o razrešitvi direktorjev. To naj bi se zgodilo, če bi bil v letnem poročilu za leto 2013 (tega je treba oddati do konca februarja) izkazan presežek odhodkov nad prihodki. Denarne sankcije v višini 2500 evrov in razrešitev direktorja naj bi veljale tudi v primeru neusklajenega finančnega načrta in če kljub primanjkljaju v polletnem poročilu ne bi bil sprejet sanacijski načrt. Predlog za razrešitev odgovorne osebe bi po zakonu vladi moralo posredovati ministrstvo, županu pa občinska uprava.
V zdravstvu se ne čutijo odgovorne
Čeprav je zlasti na področju zdravstva lansko leto mnogo javnih zavodov zaključilo z izgubo, ministrstvo za zdravje vladi ni (in očitno tudi ne namerava) posredovati nobenega predloga za razrešitev odgovorne osebe. Direktorji po njihovi oceni niso imeli možnosti, da bi se izognili primanjkljaju, saj je, kot pravijo, do izgub prišlo predvsem zaradi sprememb v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, predvsem z nižanjem cen storitev, in dodatnih finančnih obveznosti.
Simon Vrhunec, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, njegov zavod je lani »pridelal« 22 milijonov evrov izgube, je prepričan, da za njegovo razrešitev ni prav nobenega razloga. »Vlada in zavod za zdravstveno zavarovanje sta se odločila, da se zdravstvenim izvajalcem plača le omejen obseg zdravstvenih storitev. Potrebe državljanov so bile večje od tega in UKC Ljubljana ni mogel dopustiti, da bi pacienti ostali pred vrati. Če bi vse obravnave naših pacientov dobili plačane in ne bi bilo poravnave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, izgube v UKC Ljubljana ne bi bilo,« zagotavlja Vrhunec, in dodaja, da so s programom prestrukturiranja in racionalizacijo poslovanja ter zniževanjem cen materialov in storitev v UKC Ljubljana dosegli dober finančni rezultat. Da je izguba nastala v veliki meri zaradi okoliščin, na katere vodstvo UKC Ljubljana ni imelo vpliva, je prejšnji teden na seji potrdil tudi Svet zavoda UKC Ljubljana.
Direktorjev, »katerih zavodi so poslovali z izgubo zaradi poravnave obveznosti iz naslova izplačil plačnih nesorazmerij«, ne bodo razrešili tudi na ministrstvu za kulturo. Pri tem poudarjajo, da je ta nastala zaradi okoliščin, na katere direktorji niso mogli vplivati. Na kulturnem ministrstvu so ob tem povedali, da je rok za oddajo finančnih poročil potekel šele prejšnji petek, zato jih še niso mogli pregledati. Če bodo ugotovili, da kakšen zavod izkazuje izgubo iz drugih razlogov, pa bodo te preučili in sprejeli potrebne odločitve.
Po informacijah Borisa Koprivnikarja, predsednika upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ni tudi na socialnem področju še nobenega direktorja doletela kazen. »Če pa bo do nje prišlo, bi jo izpodbijali, saj je zelo lahko dokazljivo, da javni zavodi nimajo izgub zaradi nesposobnosti vodstev, ampak zato, ker država in javne blagajne ne zagotavljajo dovolj sredstev, ki jih javni zavodi potrebujejo za izvajanje dejavnosti v zahtevanem obsegu. Po treh letih postopnih znižanj imamo na primer na zdravstvenem delu za 12 odstotkov premalo sredstev, obenem smo vse bolj kadrovsko podhranjeni, tako da moramo res čarati,« pravi Koprivnikar, ki je že oktobra 2012 na vlado poslal protestno pismo.
Zakaj niso kaznovani ministri?
V njem je med drugim opozoril, da določbe zakona kažejo na izjemno aroganco vlade do vodstvenih delavcev v javnih zavodih, pa tudi, da so direktorji javnih zavodov »edini na udaru«. »Zakaj velja določba samo za direktorje javnih zavodov? Saj tudi država posluje negativno. Zakaj torej ne velja za odgovorne osebe na ministrstvih, kjer zamude pri pripravi dokumentov merimo celo v letih?« se sprašuje Koprivnikar in dodaja, da bi bila razrešitev zagotovo bolj upravičena zaradi zamude nacionalnega programa, zakona, pravilnika ali soglasja, kot pa poslovnega načrta nekega javnega zavoda, ki niti ne ve, na kakšnih osnovah naj sploh načrtuje. Po Koprivnikarjevem mnenju je sporno določilo nesprejemljivo tudi zato, ker naj bi kazenske sankcije izvajala kar ministrstva, ne pa, kot je v normalnih državah edino mogoče – represivni in sodni organi.
Nad odnosom države je močno razočaran tudi Milan Rejc, predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva in ravnatelj osnovne šole Gorje. »Država je dala navodila, naj šole same priskrbimo denar za poplačilo zaposlenim, kar je nezakonito, saj je to stvar ministrstva. Moje mnenje je, da je to kraja, in da bo letos zaradi tega veliko šol imelo izgube – med drugimi tudi naša,« je ogorčen Rejc. Določilo, ki omogoča pristojnim organom sankcije, pa po njegovem nikakor ni nenevarno. Kjer so med šolami in ustanovitelji, v tem primeru občinami, slabi odnosi, bi ga lahko slednje kljub številnim olajševalnim okoliščinam tudi izkoristile.
Simon Kardum, direktor ljubljanskega Kina Šiške, pravi, da jim je v njihovem primeru občina šla na roke in izplačala tretjo četrtino plačnih nesorazmerij v celoti. »Nam se je na srečo izšlo, marsikomu pa se ne bo,« pravi Kardum, ki meni, da v vladah sedijo tudi ljudje, ki tja ne sodijo. Kot ključni pripombi izpostavlja neusklajenost navodil za ravnanje v konkretnih primerih in dejstvo, da zakonu o izvajanju proračunov, ki je »kot nekakšen superzakon razveljavil vse ostale zakone«, ni sledil tudi rebalans proračuna.