»Moj naročnik vrednotnic ne bo kupoval, jaz pa od njega tega tudi ne bom zahtevala, saj ga nočem obremenjevati z dodatnimi stroški, ki bi se prevalili v moje breme. Vsak evro je pomemben, veliko bolj kot kakšen dan pokojninske dobe,« pravi 46-letna Irena, ki se po izgubi službe že dobro leto preživlja s čiščenjem stanovanj – na črno. Za dvakrat po štiri ure na teden prejme okoli 250 evrov na mesec.
Vlada želi delo na črno omejiti tudi s prenovo tako imenovanega osebnega dopolnilnega dela, kamor med drugim sodijo pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti. Ker gre za zelo razširjeno obliko izogibanja plačevanju davščin, ga želi vlada s plačanimi pokojninskimi in zdravstvenimi prispevki po načelu »vsako delo šteje« narediti privlačnejše in povečati število registracij. Kot je pri nas že v navadi, pa je namesto poenostavitve že do zdaj močno zbirokratiziran postopek registracije in plačevanja davkov dodatno zapletla in podražila.
Osebno dopolnilno delo se bo namreč s prihodnjim letom opravljalo po vavčerskem sistemu oziroma sistemu vrednotnice. Za vrednotnico bo treba vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov: sedem evrov za pokojninsko in dva evra za zdravstveno zavarovanje. Za čistilko ali varuško na primer bo moral vrednotnico kupiti naročnik, v primeru izdelovanja izdelkov v lastni režiji pa sam izvajalec. Če bo izvajalec opravljal delo pri več različnih naročnikih, bo moralo biti zanj vplačanih več vrednotnic. Vrednotnica, ki jo bo mogoče kupiti na spletu oziroma prek e-uprave ali na upravni enoti, bo veljala en mesec in bo pomenila en dan pokojninske dobe.
Oseba, ki bo želela (uradno) opravljati osebno dopolnilno delo, bo morala kot doslej to najprej prijaviti na upravni enoti oziroma na Ajpesu. Še naprej bo morala izdajati račune, voditi njihovo evidenco in o dohodkih iz tega dela poročati Davčni upravi RS (Durs), ki ji bo izstavila račun za 25 odstotkov akontacije dohodnine. Manjšo razbremenitev pomeni le to, da ji bo odslej namesto vsakomesečne napovedi za odmero akontacije dohodnine ter četrtletnega poročanja o prihodku treba oddajati poročila Dursu le vsakega pol leta.
Dovoljeni zaslužek se znižuje
Čeprav naj bi uvedba pokojninske dobe po besedah ministrice za delo Anje Kopač Mrak predstavljala spodbudo za prijavo osebnega dopolnilnega dela, je pri tem treba opozoriti, da bi morala omenjena čistilka ali varuška za mesec pokojninske dobe zbrati kar 30 vavčerjev, kar lahko ob delu za le enega naročnika pomeni 30 mesecev oziroma dve leti in pol dela. Sistem poleg tega tudi ni najbolj pravičen. Potrebna je namreč enaka vrednotnica ne glede na to, ali nekdo v enem mesecu opravi sto ali deset ur dela. Poleg tega lahko nekdo sto ur dela pri istem naročniku in dobi eno vrednotnico oziroma en dan pokojninske dobe, nekdo drug pa opravi sto ur pri desetih naročnikih in za to dobi deset vrednotnic oziroma deset dni pokojninske dobe.
Sistem vrednotnic imajo tudi nekatere druge države, vendar so pri njih uvedli tudi dodatne spodbude. V Franciji na primer naročnik ob nakupu vrednotnice vplača tudi 25 odstotkov akontacije dohodnine, izvajalec osebnega dopolnilnega dela pa je s tem razbremenjen birokracije. Na Švedskem je davek za storitve v gospodinjstvih znižan za polovico, Belgija pa ponuja delavcem za 30 odstotkov nižji davek, registriranim podjetjem pa subvencije. Delodajalci prejmejo spodbude tudi na Hrvaškem, kjer velja vavčerski sistem na področju kmetijstva in za sezonska dela.
Namesto dodatnih spodbud je naše ministrstvo za delo uvedlo dodatne omejitve. Osebno dopolnilno delo se bo namreč odslej lahko opravljalo le za fizične osebe (torej ne več tudi za podjetja ali ustanove), nižji pa bo tudi dovoljeni zaslužek. Polletni zaslužek bo po novem omejen na tri povprečne plače v Sloveniji oziroma na okoli tri tisoč evrov (na leto torej 6000 evrov), medtem ko po veljavni zakonodaji letni zaslužek ne sme preseči minimalne plače, ki na leto znaša 9470 evrov bruto oziroma 7200 evrov neto.
Tistim, ki jim dodatna birokracija in nižji zaslužek ne ustrezata in bi še vedno delali na črno, se z novim zakonom obeta tudi višja kazen: ta bo znašala od 1000 do 5000 evrov (do zdaj 208,65 do 1877,82 evra), v primeru »koristoljubja« pa bo lahko tudi trikrat višja. Kršitelje lahko tolaži dejstvo, da inšpekcijski organi v zasebnih stanovanjih nimajo pristojnosti.
Milijon evrov za javne blagajne?
Vlada si od predlagane novosti (od približno 200.000 evrov, ki bodo nastali zaradi vzpostavitve spletne aplikacije priglasitve osebnega dopolnilnega dela) obeta, da bosta pokojninska in zdravstvena blagajna na leto pridobili približno milijon evrov. Ob predpostavki, da bi osebno dopolnilno delo uradno izvajalo 9000 oseb, kolikor jih je prijavljenih zdaj, bi se po njenih izračunih z vrednotnicami v pokojninsko blagajno nateklo okoli 750.000 evrov, v zdravstveno pa 220.000 na leto. Na ministrstvu za delo upajo, da bi se lahko število prijavljenih povzpelo na deset tisoč ali celo 15.000.
Pri tem na ministrstvu pozabljajo, da je predlani od 8337 oseb, ki so prijavile dopolnilno delo, po podatkih Davčne uprave RS (Durs) imelo iz njega dohodke le 922 ljudi. Skupno so zaslužili 595.000 evrov (vsak torej le dobrih 50 evrov na mesec) in plačali slabih 118.000 evrov akontacije dohodnine.
Čeprav naj bi na ministrstvu za delo želeli narediti osebno dopolnilno delo »širše uporabno« in povečati število registracij, je verjetneje, da jih bo zaradi predlaganih novosti še manj. Delavci, ki takšno delo opravljajo na črno, ne bodo zaradi enega dneva pokojninske dobe na mesec nič raje plačevali davkov, še manj pa bodo za prijave zainteresirani naročniki, ki bi morali dodatno plačevati prispevke. Tveganje, da jih ujame inšpekcija, je zaradi medsebojnih koristi zgolj malenkostno.
