Enotni javni razpis za sofinanciranje programov za samostojno oziroma samostojnejše življenje invalidov zagotavlja neprekinjeno štiriletno financiranje te oblike pomoči na enem mestu; doslej pa so veljali trije različni sistemi osebne asistence z različnimi pravili in celo različnimi plačili osebnih asistentov za enako delo.
Kljub temu je med okoli 340 uporabniki osebne asistence po podatkih ministrstva 79 takih, ki popolnega financiranja osebne asistence zgolj z razpisom ne bodo imeli zagotovljenega. Njihove osebne asistente so občine zaposlile prek javnih del in jih sofinancirale. Kot pojasnjuje strokovna delavka na Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič, je prispevek občin znašal 340 evrov na mesec, osebnim asistentom, zaposlenim prek javnih del, pa so financirale tudi regres za letni dopust. A ministrstvo za delo je osebno asistenco črtalo iz kataloga javnih del, ni pa (še) zagotovilo manjkajočega denarja, ki so ga prek javnih del za to namenjale občine. »V invalidskih organizacijah zdaj hodimo od občine do občine in prosimo, naj še naprej sofinancirajo osebnega asistenta. A problem je, da občine, odkar je osebna asistenca izključena iz kataloga javnih del, za to nimajo več zakonske podlage,« pravi Šušteršičeva.
Denarja je premalo
Tudi direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragica Bac poziva občine, naj ne odrečejo pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Sklepa, da denar, s katerim so pomočnike doslej sofinancirale prek javnih del, še vedno imajo in ga lahko namenijo prek programskega sofinanciranja društev. Občine naj bi k nadaljnjemu sofinanciranju pozvali s posebnim dopisom, izvajalci pa naj bi si pri krpanju lukenj pomagali tudi z denarjem Fiha.
Kot je pojasnila Dragica Bac, sta se pri osebni asistenci prek javnih del pojavljali dve težavi. Javna dela naj bi bila namenjena samo nesistematiziranim delovnim mestom, kar osebna asistenca ni, temveč je kontinuirano delo. Zato naj bi bili tako sofinancerji (občine) kot izvajalci (invalidske organizacije) ves čas v prekršku. Hkrati pa naj bi oseba javno delo opravljala največ 12 mesecev, invalidom pa prav s sedanjim razpisom, ki naj bi veljal štiri leta, na ministrstvu želijo zagotoviti neprekinjeno pomoč.
Pomoč brez zakonske podlage
V Skupnosti občin Slovenije so nad moledovanjem ministrstva, naj občine še naprej sofinancirajo osebno asistenco, ogorčeni. »Zdi se mi absurdno, da država želi varčevati, to pa počne tako, da bremena prelaga na občine, a jim hkrati omejuje financiranje,« pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Na skupnosti so bili prepričani, da bodo z razpisom sofinanciranja za osebno asistenco, ki so jo izvajali prek javnih del, razbremenjeni. Denarja, ki so ga doslej namenjali za to, tudi ne morejo samovoljno prerazporejati in ga namenjati invalidskim organizacijam, saj je rezerviran za javna dela, za kar ga morajo tudi porabiti.
Da zakonske podlage za nadaljnje občinsko sofinanciranje osebnih asistentov ni, potrjuje tudi Dragica Bac, a na ministrstvu se zanašajo na socialni čut vodstev občin. Do prihodnjega razpisa, ki naj bi bil čez štiri leta, pa naj bi bilo področje osebne asistence tudi sistemsko urejeno. Prihodnje leto naj bi namreč že desetletje pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo urejal tudi osebno asistenco, prišel v javno razpravo, predvidoma do konca prihodnjega leta pa naj bi bil tudi sprejet.
Tisoč invalidov z osebnim asistentom
»Z razpisom zagotavljamo stabilno financiranje za štiri leta in povečujemo skupno število asistentov s 340 na 380. Enoten razpis prinaša večjo transparentnost in stabilnost financiranja osebne asistence, za društva pa zmanjšanje birokratskih ovir. Njihova glavna naloga je namreč pomoč uporabnikom, ne pa zgolj ukvarjanje z administracijo,« je dejala državna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk.
Za ta namen so sicer zagotovljeni štirje milijoni evrov, pomoči 380 osebnih asistentov pa naj bi bilo deležnih okoli 1000 invalidov.
