Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ugotavlja, da »država ni vedno v službi ljudi in ne ščiti skupne javne koristi ter ne zadovoljuje ustrezno potreb in interesov vseh prebivalcev«. V poročilo za leto 2013, ki ga bo danes predala predsedniku državnega zbora Janku Vebru, je zapisala še, da »ostaja človek sam pred vrati mogočne države ali sodstva«. Pritožbe in pobude, ki jih varuh prejema, se iz leta v leto množijo. Predlani so prejeli 8701 klic, lani pa že 10.875 klicev. Tudi število pisem (12.161) je lani naraslo.
Revni zaposleni
Poročilo opisuje težave državljanov in prebivalcev Slovenije, ko se soočijo z močjo oblastnega aparata, ki posega v življenje ljudi. Obenem pa varuhinja Nussdorferjeva opozarja tudi na moč države, da brez posledic za nosilce oblasti opušča nekatera ravnanja, ki bi jih kot država sicer morala izvajati. Tako denimo oblast ne poskrbi dovolj za žrtve revščine, med katerimi je vse več takšnih, ki so revni kljub temu, da imajo delo. »Čedalje več je prekernega dela, ki postaja kruta realnost, z zaposlitvami za določen čas,« je opozorila Nussdorferjeva.
»Delavci so potisnjeni tudi v negotovost honorarnega ali občasnega dela, trpinčeni so in ponižani, brez pravic iz dela. Ostajajo brez plačila za prevoz na delo, plačane malice, dopusta, bolniške odsotnosti in porodniškega dopusta. Zato niso sposobni poravnati obveznosti za stanovanje, prehrano, vrtec ali šolo, odplačevati kredita za streho nad glavo,« je opisala značilni vrtinec težav, v katerem se znajdejo ljudje, s katerimi se srečuje. Država mora zato po mnenju varuhinje »sprejeti in voditi aktivnejšo in učinkovitejšo politiko zaposlovanja ter reorganizirati službe za zaposlovanje«. Opozorila je tudi na »enormne razlike med plačami zaposlenih v mnogih panogah«. Nekateri direktorji imajo višjo mesečno plačo od celotnega državnega vrha, torej predstavnikov zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti skupaj, je zapisano v poročilu. »Kako naj delavci ob tem razumejo, da ni denarja za njihove plače?« se sprašuje varuhinja. »Žal ugotavljam, da kriza zobe brusi prav na najranljivejših in socialno izključenih skupinah prebivalcev.«
Še vedno izbrisani
Poročilo opozarja tudi na krizo v zdravstvu – predolge čakalne dobe, nevzdržne razmere na ljubljanski urgenci, previsoke poletne temperature v nekaterih oddelkih bolnišnic ter težave na otroški srčni kirurgiji. Za vse to, menijo v uradu varuhinje, bi morala poskrbeti država. Iz preteklih let se ponavlja še več »klasičnih« tem, s katerimi se ukvarjajo v uradu, denimo kršenje pravic izbrisanih in romske skupnosti.
Varuhinja tako pričakuje, da se bo država za izbris opravičila; ob opisovanju nevzdržnih razmer v nekaterih romskih naseljih, kjer pripadniki najbolj zapostavljene evropske manjšine živijo brez vode in elektrike, pa je v poročilu izraženo opozorilo, da bo država samoiniciativno – brez izgovarjanja na neaktivnost občin – uredila vsaj dostop do pitne vode, ki je ena najbolj temeljnih človekovih pravic. Po predaji poročila v državnem zboru bo varuhinja z njim seznanila tudi predsednika republike in vlade.