Na Direkciji RS za ceste, kjer upravljajo skoraj 6000 kilometrov dolgo državno cestno omrežje, so spet brez ficka. Kako bodo v zadnjih treh mesecih letošnjega leta na državnih cestah kidali sneg, krpali največje luknje, kosili travo in zagotovili delovanje semaforjev, ne vedo, vedo le, da za izvajanje zakonsko določenih nalog potrebujejo več kot 40 milijonov evrov, od tega 28 milijonov evrov samo za osnovno vzdrževanje cest.
Denar potrebujejo takoj!
Za odpravo posledic žledoloma potrebujejo 5,7 milijona evrov, za dokončanje projektov po že podpisanih pogodbah 7,1 milijona evrov, za poplačilo odškodnin in odmer na nepremičninah pa še pol milijona evrov. »Ta denar mora biti glede na naravo del zagotovljen še v tem mesecu. Dela se namreč obračunavajo po izvedbi, kar pomeni, da bo povsem brezpredmetno, če bomo denar prejeli kasneje, na primer konec oktobra ali novembra. Upoštevati je treba tudi, da nekaterih del ob nižjih temperaturah ali drugače neugodnih vremenskih razmerah ni mogoče izvajati, četudi bi s temi deli, izvedenimi pravočasno, lahko preprečili posledice zime oziroma višje stroške popravil v prihodnjem letu,« so povedali na direkciji za ceste, kjer morajo zagotoviti še 2,2 milijona evrov za odškodnine za nepremoženjsko škodo v Prekmurju, ki je nastala zaradi povečanega tovornega prometa med Lendavo in Mariborom. Gre za odškodnine v postopkih, v katerih je bila direkcija za ceste določena le kot organ, ki finančno realizira odločbe sodišč.
S prstom kažejo drug na drugega
Od kod bodo vzeli ves ta denar, na direkciji za ceste nimajo pojma in s prstom kažejo na ministrstvi za infrastrukturo in finance. A na infrastrukturnem ministrstvu, kjer poudarjajo, da so si ves čas prizadevali, da bi »uredili ta problem«, pravijo, da bo slednji po vsej verjetnosti ostal prioritetna naloga novega ministra. Na vprašanje, kaj se dogaja s tako imenovano kombinirano rešitvijo, ki bi po predlogu odhajajočega ministra Sama Omerzela Darsu »odvzela« 24 milijonov evrov namenskih sredstev in jih prerazporedila na direkcijo za ceste, na ministrstvu odgovarjajo, da se jim zdi to še vedno »najboljša rešitev, ki pa je vlada do zdaj žal ni sprejela«.
Na finančnem ministrstvu, kamor z infrastrukturnega leti največ očitkov, pa se branijo, češ da se je prav zaradi njihovih prizadevanj poleti našla rešitev za najbolj nujno financiranje direkcije za ceste. Poudarjajo tudi, da rešitev ni odvisna zgolj od njih, ampak tudi od pripravljenosti drugih proračunskih uporabnikov.
A na Darsu se na vse pretege otepajo predloga, da bi denar – sicer namenjen izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč – »poklonili« direkciji za ceste. Poudarjajo namreč, da morajo skrbeti za finančno vzdržnost, ki jim bo omogočila normalno poplačilo obveznosti, zavarovanih z državnimi poroštvi. »Za Dars ni vprašanje, ali se strinjamo, da skupaj vzpostavimo varne in pretočne ceste, temveč se postavlja bistveno vprašanje, kakšne bodo finančne posledice za državni proračun v primeru dodatnih finančnih bremenitev Darsa zunaj rednega poslovanja,« so pojasnili.
Razpis za nove koncesionarje še ni končan
Na direkciji za ceste nočejo ugibati, kaj se bo zgodilo, če do konca meseca ne bo denarja, so pa vzdrževalcem državnih cest zabičali, naj opravljajo le najnujnejša dela in naj vsa dela, ki jih je mogoče odložiti, časovno zamaknejo, čeprav se je zaradi posledic žleda obseg najnujnejših del še povečal. A tudi koncesionarji imajo veljavne pogodbe za vzdrževanje cest le še do konca tega meseca. Pri direkciji za ceste so jih sicer z aneksi pogodbe podaljšali že šestkrat, kajti javni razpis pred dvema letoma je bil razveljavljen zaradi spreminjanja uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja cest. Ponovljeni, kar 280 milijonov evrov težek razpis, na katerega so se gradbena podjetja prijavila spomladi, pa še ni končan. Tik pred iztekom roka sta bila namreč vložena zahtevka za revizijo razpisne dokumentacije, na direkciji za ceste pa prav tako še niso končali pogajanj. A sedemletnih pogodb s praznim računom tako ali tako ne morejo podpisati.