Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je včeraj odločilo, da je država Simoni Dimic, nekdanji šefinji kabineta premierja Boruta Pahorja, dolžna izplačati odpravnino v višini 11.773 evrov bruto, ob tem pa ji bo treba povrniti tudi okoli 1460 evrov stroškov. Sodišče je ugotovilo, da je imela Dimičeva v pogodbi o zaposlitvi posebno določilo, po katerem je upravičena do odpravnine. »Zakon o javnih uslužbencih namreč omogoča za določena delovna mesta, ki so povezana z osebnim zaupanjem, da se lahko v pogodbi določi tudi odpravnina, ne glede na to, kako in zakaj preneha delovno razmerje,« je po sodbi pojasnil odvetnik Dimičeve Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške pisarne Čeferin.
Odvetnik pritožbe ne pričakuje
Simona Dimic sodbe ni komentirala, njen odvetnik pa je povedal, da pritožbe ne pričakuje. »Pravica moje stranke je zapisana v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je pripravila država, in to pravico ji priznava tudi zakon,« je po izreku sodbe dejal Novak.
Dimičeva je bila v kabinetu predsednika vlade zaposlena za določen čas, in sicer za čas trajanja funkcije premierja Boruta Pahorja. Kot je bilo zapisano v pogodbi, pa je imela ob prenehanju delovnega razmerja pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač, kar znaša približno 6300 evrov neto. Pogodbo je podpisal tedanji predsednik vlade Borut Pahor.
V vladi prepričani, da Dimičevi odpravnina ne pripada
Ob vloženi tožbi Dimičeve marca 2011 so bili v vladi prepričani, da njena zahteva za odpravnino nima osnove, saj je dva dni pred potekom pogodbe odstopila sama. Kot so tedaj poročale Finance, naj bi Dimičeva ob odstopu obljubila, da ne bo zahtevala odpravnine; da odpravnine ne bo, pa je ob njenem slovesu zatrjeval tudi Pahor. »Če bi ji vlada odpovedala pogodbo, bi ji pripadala odpravnina; zdaj, ko jo je odpovedala sama, ji ne pripada,« je po njenem odstopu pojasnjeval tedanji direktor urada vlade za komuniciranje Darijan Košir.
Spomnimo, da je Dimičeva z mesta šefinje Pahorjevega kabineta odstopila oktobra 2010, potem ko so mediji razkrili nepravilnosti pri obnovi njene hiše v Murglah. Najbolj obremenjujoča so bila številna pričevanja, da so dela opravljali delavci Vegrada z materialom iz Celovških dvorov. Dvome sta vzbujala tudi podatek o ugodnem in nenavadno visokem, 350.000 evrov vrednem kreditu, ki ga je dobila pri NLB, ter pogodba, ki jo je o obnovi hiše sklenil njen partner Roman Horvat s podjetjem GP Keras in v kateri niso bila navedena dela, ki jih mora podjetje opraviti, prav tako ne njihova cena.
