Po podatkih raziskave, ki jo je predstavila varuhinja dijakovih pravic Katja Mesarič, dijaki nasilje najpogosteje opazijo med odmorom in po pouku. Med vzroki za nasilje dijaki po besedah Mesaričeve najpogosteje naštevajo ljubosumje in antipatičnost, prav tako pa sta med pogostejšimi razlogi tudi stresno okolje in tekmovalnost.
Več kot petina v raziskavi sodelujočih dijakov je med drugim navedla, da so že doživeli zbijanje šal na njihov račun, opravljanje, žaljenje in izločanje iz družbe. Nekaj manj kot petina dijakov je priznala, da so že izrekali neprijetne opazke, ščipali, okoli 15 odstotkov jih je priznalo tudi udarec, zaničevanje, širjenje slabih novic, okoli desetina pa tudi izsiljevanje, otipavanje in krajo.
Na vprašanje, kaj običajno naredijo, ko so drugi nasilni do njih, je največ, in sicer okoli tretjina dijakov, odgovorila, da se branijo z besedami, nekoliko manj kot tretjina pa se jih brani tudi fizično, če je to potrebno. Okoli 14 odstotkov dijakov za to nasilje pove učitelju oziroma osebi, ki ima možnost, da na situacijo vpliva. Nekaj manj kot devet odstotkov dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, pa je odgovorilo, da običajno ne naredijo nič.
Raziskava je pokazala tudi, na kakšen način dijaki običajno ustavijo nasilje: 45 odstotkov jih nagovarja storilca, da preneha, 28 odstotkov jih v dogodek poseže s fizično silo. Okoli desetina jih v trenutku, ko se dogaja nasilje, poišče pomoč pri zaposlenih na šoli, sedem odstotkov pa jih storilca zmerja.
Ko vidijo, da je sovrstnik žrtev nasilja, je 74 odstotkom vprašanih dijakom neprijetno ali zelo neprijetno. Šest odstotkov dijakov v zvezi s tem odgovarja, da se jim nasilje včasih zdi primerno, 14 odstotkov dijakov pa ob tem ne čuti nič posebnega.
Da bi lahko pogosto ali zelo pogosto sodelovali pri izvajanju nasilja nad dijaki, ki jih ne marajo, meni skoraj desetina vprašanih, okoli 30 odstotkov bi jih to lahko počelo redko, 60 odstotkov pa nikoli.
Skoraj polovica dijakov meni, da so kazni za nasilneže premalo stroge. Da so kazni primerne, meni 28 odstotkov vprašanih. Po besedah Mesaričeve pa je zaskrbljujoče tudi, da se glede na podatke iz raziskave 65 odstotkov dijakov po trpinčenju v šoli ne bi želelo pogovoriti s šolskim svetovalnim delavcem.
