Za slovenske bolnike skrbi bistveno manj zdravnikov kot za bolnike v večini drugih evropskih držav. Če imajo v sosednji Avstriji 4 zdravnike na 1000 prebivalcev, jih je v Sloveniji po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije 2,7 na 1000 prebivalcev.
Na število zdravnikov, ki bodo na trg dela prihajali v prihodnjih letih, bodo vplivale trenutne specializacije. Lani jih je bilo 330, letos pa za zdaj le 229. V zbornici opozarjajo, da bo morala o dodatnem jesenskem razpisu čim prej odločati bodoča vlada. Zagotovila glede financiranja dodatnih specializacij za zdaj ni.
Več zdravnikov ali sprememba organizacije
Predsednik zbornice prim. Andrej Možina meni, da bi morali jeseni omogočiti vsaj toliko specializacij, da skupna številka ne bo nižja kot lani. Kot opozarja, razen v družinski medicini, kjer prazna mesta zdaj intenzivno zapolnjujejo, zdravnikov kritično primanjkuje še v urologiji, nekaterih delih kirurgije, kardiologije, onkologije... A ključno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te potrebe v prihodnjih letih zapolnjene, igra denar. Možino ob tem skrbi, kaj bo prineslo prenašanje financiranja specializacij v državni proračun, ki ga napovedujejo v bodoči vladni koaliciji. Trenutno jih financira zdravstvena blagajna, kar je doslej pomenilo stabilno financiranje, je spomnil, v državnem proračunu pa je zdravstvo hitro deležno nepremišljenih rezov. Specializacije bodo v prihodnje tako bolj odvisne od vsakokratne politike oziroma težav v državnem proračunu, opozarja Možina.
Evropsko povprečje je po njihovih podatkih trenutno okoli 3,2 zdravnika na 1000 prebivalcev. Slovenija torej precej zaostaja, a po drugi strani imajo tudi nekateri sistemi v bogatejših državah, ki veljajo za uspešne, majhno število zdravnikov. Znan primer je Nizozemska, ki ima tako kot Slovenija okrog 2,7 zdravnika na 1000 prebivalcev. A na Nizozemskem so precejšen del nalog, ki jih v Sloveniji opravljajo zdravniki, naložili medicinskim sestram. »Veliko število zdravnikov ni samo po sebi merilo dobrega zdravstvenega sistema. Pomembna je organizacija. Na Nizozemskem na primer medicinske sestre jemljejo brise za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Gre za filozofijo, da je zdravnik izobražen za to, da zdravi bolne, ne pa, da se ukvarja predvsem s triažo oziroma zdravimi. Pri specifični organizaciji, kakršno imamo v Sloveniji, pa preostane le povečevanje števila zdravnikov,« opaža Možina. Reforma zdravstva, ki čaka bodoč vlado, bi se morala po njegovem zato ukvarjati tudi z organizacijskimi vprašanji, ki zbujajo nezaupanje in so zato postala nekakšen tabu.
Kot da bo vse večno tako, kot je danes
Poznavalec kadrovskih vprašanj zdravstvenega sistema dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da ne bi smeli govoriti o potrebah po dodatnih zdravnikih, ne da bi ob tem razmislili tudi o bodoči organizaciji. »Ključno vprašanje je, kje in kako bomo organizirali bolnišnično zdravstvo. V Sloveniji se obnašamo, kot da bodo večno vse tako in tam, kot je. Takšna je pač naša izkušnja – vse je tako, kot je bilo leta 1992, a kdo pravi, da je to dobro?« je dejal. Spremembe potreb po zdravnikih bo na primer prineslo tudi povečevanje deleža dnevnih obravnav v primerjavi z bolnišničnim zdravljenjem.
Poleg tega bo treba upoštevati dolgoročne učinke kasnejšega upokojevanja. Zdravniki bodo delali bistveno dlje kot v preteklosti, ugotavlja Albreht: »Ob projekcijah, ki sem jih delal leta 96, so se moški upokojevali pri približno 59 letih, ženske pa pri 54. Kot kaže, bo treba v prihodnje delati nekje do 66. leta, zato ne smemo prenagljeno načrtovati.«
Tretji vidik, ki ga je treba upoštevati pri odločitvah o prihodnjih zdravnikih, pa je možnost prenosa nekaterih nalog zdravnikov na druge zaposlene v zdravstvu, se z Možino strinja Albreht. V Sloveniji se je to za zdaj uveljavilo z medicinskimi sestrami v referenčnih ambulantah, ki so prevzele del spremljanja kroničnih bolnikov in preventive, ponekod pa na medicinske sestre pišejo celo recepte, je ponazoril.