Ekipa kmetijskega ministra Dejana Židana je včeraj članom parlamentarnega odbora za kmetijstvo predstavila drugi obsežen osnutek novega programa razvoja podeželja (PRP) za prihodnjih sedem let, vrednega 1,1 milijarde evrov. Ministrstvo za kmetijstvo (MKGP) je moralo zaradi nestrinjanja evropske komisije (EK) PRP v zadnjih treh tednih precej spremeniti, zato Branko Ravnik, direktor kmetijske zbornice, ki je sodeloval v krizni delovni skupini, priznava, da vsaka naglica prinese tudi minuse. »Zaradi hitrosti ni bilo mogoče izpeljati široke strokovne razprave, nekatere dobre vsebine so morda iz ukrepov izpadle, lahko bodo tudi težave pri izvajanju PRP, zlasti v podnebno-okoljskem delu, kjer so bile spremembe največje,« ocenjuje Ravnik.
Poljedelci premagali živinorejce
Prvi odzivi na spremenjeni PRP kažejo, da bodo v prihodnjih sedmih letih dohodkovno v najboljšem položaju velike poljedelske kmetije. Prleški kmet Franc Štih, ki sodi med največje poljedelce v Sloveniji, temu pritrjuje in ne skriva, da je z vsebino novega programa razvoja podeželja zadovoljen. Veliko manj zadovoljni pa bodo prašičerejci in govedorejci, sploh slednji, ki jih bo prihodnje leto dodatno prizadela še ukinitev mlečnih kvot, s katerimi je Evropska unija dolga leta omejevala prirejo mleka in s tem ohranjala dokaj visoke odkupne cene.
Kmetje se s spremenjeno različico PRP šele seznanjajo, saj je javno dostopna le dva dni, zato s terena prihaja vse več vprašanj. Boris Grabrijan, donedavni predsednik združenja rejcev drobnice, jih je pristojnim z ministrstva postavil že na javni predstavitvi v Ljubljani, a konkretnih odgovorov, pravi, ni dobil. Ena od »operacij«, ki jih predvideva novi PRP, namreč rejcem domačih živali na območju, kjer se pojavljajo velike zveri, omogoča pridobitev dodatnega denarja. Če bi čredo zavarovali z visokimi električnimi ograjami in električnimi mrežami, bi jim iz PRP primaknili 119,9 evra na hektar. Če se ne bi odločili za to obliko, ampak za varovanje črede s pastirjem, bi dobili 112,6 evra na hektar, če bi jo pred volkovi čuvali pastirski psi (biti bi morali vsaj trije), pa 107,6 evra na hektar. Grabrijana je zanimalo, kako visoke morajo biti ograje in ali bi bili pastirji na kmetijah redno zaposleni.
Nagrada za pozno košnjo
»Nobenega konkretnega odgovora nisem dobil. Slišim, da bodo morale biti ograje visoke 160 centimetrov. Takšne je težko postavljati in kolikor vem, obstaja le en svetovni proizvajalec takih ograj.« Z možnostjo, da bi lahko slovenski rejci drobnice izkoristili tudi kombinacijo pastirja in pastirskih psov ter dobili za to podporo, se Grabrijan strinja. »Niso mi pa znali odgovoriti, kaj bo s pastirjem – bo dobil plačo ali bo 112 evrov na hektar vse, kar bo rejec dobil. S tem pastirja ne bo mogel plačati. Jezi me, ko gredo ljudje iz Slovenije v Romunijo ali na Šarplanino na strokovno ekskurzijo in ugotovijo, da tam kmetom ne izplačujejo škode zaradi velikih zveri, ker vse drugo deluje. Toda tam imajo pet psov in par pastirjev, ki noč in dan spijo z ovcami. Tega pri nas ne bo nikoli.« Borisa Grabrijana tudi žalosti, ker bodo rejci za avtohtone pasme živali, ki so tik pred izumrtjem, iz novega PRP prejeli le 117 evrov na glavo velike živine. »To pomeni od 15 do 16 evrov za belokranjsko pramenko, ki jih imamo le še 820.«
Naš sogovornik se sprašuje tudi o smiselnosti nekaterih predvidenih ukrepov v PRP, denimo tega, da bodo na območjih, ki so pomembna z vidika ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst, kmetje dobili dodaten denar (na Ljubljanskem barju 209 evrov na hektar), če pred 25. avgustom svojih površin ne bodo niti kosili niti na njih pasli živine. »Ne vem, ali so pozne košnje in neobdelava zemljišč z naravovarstvenega vidika najboljša rešitev. Ljudje bodo prej ali slej planili po vsaki subvenciji, ki je na voljo, ukrepe bo pa morda težko izvajati,« meni Grabrijan.
