Sprejem omenjene novele bi ministru za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejana Židanu omogočil pravno podlago za izplačilo štirih milijonov evrov iz vodnega sklada, ki jih v Infri potrebujejo za pravočasno izvedbo razpisa, je za STA pojasnil Vizjak.
Po Vizjakovih besedah je zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save iz leta 2011 predvidel oblikovanje novega podnebnega sklada, ki naj bi se začel polniti lani. Do letos, ko so predvidevali začetek gradnje hidroelektrarne Brežice, pa se naj bi zanjo v njem nabralo že dovolj denarja.
Zaradi različnih razlogov, med katerimi je navedel krizo in nezadostno prodajanje kuponov za izpuste ogljikovega dioksida, se to ni zgodilo. Hkrati pa je, da bi infrastrukturni del elektrarne gradili skupaj z energetskim in ker denar za izgradnjo infrastrukturnega dela še ni zagotovljen, treba zagotoviti vsaj štiri milijone evrov, je navedel.
Vizjak je dodal, da minister Židan njihov predlog podpira. Ker bi radi denar za začetek gradnje infrastrukturnega dela brežiške elektrarne zagotovili iz vodnega sklada, kar je zakon o pogojih koncesije za spodnjesavske hidroelektrarne dopuščal do lani, pa morajo sprejeti zakonsko novelo, ki bi to možnost podaljšala do konca prihodnjega leta.
Gradnja infrastrukturnega dela ne sme zamujati
Poudaril je, da je pri gradnji infrastrukturnega dela hidroelektrarne Brežice zelo pomembno, da ta ne zamuja. Del brežiške gradnje se mora namreč zaradi zvišanja gladine Save pokriti z nadgradnjo savskih nasipov ob Nuklearni elektrarni Krško, ki jih lahko povišajo le v času tamkajšnjega rednega remonta. Če bi tega zamudili, bi morali čakati novo poldrugo leto, je opozoril.
Pomembna je usklajenost vseh navedenih del. Brez navedene zakonske novele pa bi gradnja hidroelektrarne Brežice zastala podobno, kot se je zgodilo ob gradnji njene predhodnice, hidroelektrarne Krško, je še povedal Vizjak.
Vojko Sotošek, direktor krške Infre, ki je zadolžena za infrastrukturni del hidroelektrarne Brežice, je glede njegovega financiranja dejal, da pogodbe o posojilu Evropske investicijske banke še niso podpisali, glede vprašanja financiranja pa med pristojnimi ministrstvi potekajo medresorska usklajevanja. Za financiranje projektiranja in pripravo razpisa, ki ga predvidevajo še letos, pa glede na omenjeno zakonsko novelo računajo na vodni sklad. V optimalnih pogojih naj bi razpis končali do konca leta, je Sotošek še povedal za STA.
Celotna naložba v hidroelektrarno Brežice, četrto v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, naj bi brez davka znašala nekaj več kot 250 milijonov evrov. Od teh naložba v njen energetski del 118 milijonov evrov, naložba v njen infrastrukturni del pa približno 135 milijonov evrov. Elektrarno naj bi predvidoma zgradili v drugi polovici leta 2017.
