Koalicija Združena levica je nastala zaradi zavračanja neoliberalnih politik, ki jih krivijo za rekordno brezposelnost, deindustrializacijo, vse višje javne in zasebne dolgove, revščino in razpad vseh socialnih, zdravstvenih in pokojninskih sistemov. Opozarjajo, da je našteto resničnost milijonov delovnih Evropejk in Evropejcev, ki iz meseca v mesec težje shajajo.
»Vladajoči na njihov nemogoč življenjski položaj odgovarjajo z zahtevo po še večjem odrekanju, po še ostrejših varčevalnih ukrepih in po še globljih rezih v javno porabo,« so kritični. »Več ko bo odrekanja, večje naj bi bilo blagostanje. Blagostanje je sicer res vse večje, a le za milijonarje in milijarderje, ki so na račun krize močno obogateli, ne pa za veliko večino prebivalk in prebivalcev EU, ki jih tare vedno hujša brezposelnost in vedno večja črnogledost glede prihodnosti, v kateri vladajoči ne obljubljajo nič drugega kot še več odrekanja.«
Združena levica izvira iz odprtega morja uličnih protestov
Predsednik grške stranke Siriza Aleksis Cipras, ki v sklopu evropske levice kandidira za predsednika evropske komisije, je na kongresu pozdravil združevanje strank levice. Pojasnil je, da so to storili s Sirizo tudi v Grčiji in ugotovili, da s tem niso zgolj združili moči, temveč so jih pomnožili.
»Vaše združenje ne izvira iz temnih pisarn, temveč iz odprtih morij uličnih protestov. To je odgovor levice stari politični eliti, ki veni. Na evropskih volitvah bomo imeli priložnost, da jih odvržemo na smetišče zgodovine,« je še povedal.
Cipras je hkrati opozoril na pomembnost glasovanja za koalicijo Združene levice in stranke evropske levice širše v Evropi: »Če bodo volivci glasovali levo, se bo levo obrnila tudi Evropa. Zavrnili bomo neoliberalno politiko, kajti evrska kriza je kriza neoliberalne politike. Kaže se z različnimi obrazi, kot dolžniška kriza v Grčiji in bančna kriza v Sloveniji.«
Evropo za banke spremeniti v Evropo za ljudi
Kritičen je do politike posojanja državam za dokapitalizacije bank, saj v tem vidi predvsem financiranje evropskega bančnega sistema na plečih davkoplačevalcev, predvsem evropskega juga. Prepričan je, da to ne bo rešilo bančnega sistema, temveč zgolj poglablja državni dolg in iz bančne krize dela dolžniško. »To ni zgodba Grčije in Slovenije, temveč celotne evropske periferije. Zato se moramo povezovati, saj bomo nepovezano izgubili,« še opozarja Cipras.
Kot nalogo Združene levice, Sirize, die Linke in vseh naprednih levičarskih organizacij Cipras vidi v tem, da se Evropo povleče iz »teme neoliberalizma«. Opozarja, da nikdar po hladni vojni Evropa še ni bila tako nepovezana in sumničava do drugih evropskih držav, kar se odseva tudi na odnos med posamezniki. Svojo kandidaturo za predsednika evropske komisije je Cipras zato posvetil ustavitvi širitve skrajne desnice, solidarnosti kapitala, ki bi jo bilo treba zamenjati s solidarnostjo med ljudmi in Evropo v službi potreb bank, ki bi jo bilo treba spremeniti v Evropo v službi potreb ljudi. Konkurenta za mesto predsednika evropske komisije, Jeana-Claudea Junckerja in Martina Schulza, ter nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jim očita širjenje neoliberalne politike, pa je opozoril naj slišijo: »Gotof si!«
Hanžek: Neoliberalizem je religija, ki želi biti znanost
Predsednik TRS Matjaž Hanžek je opozoril, da je neoliberalizem zgolj ena do sodobnih religij, ki se poskuša predstavljati kot znanost in ob tem dodal, da smo Slovenci na lanskih protestih pokazali nestrinjanje z vizijo »politične elite, ki želi izropati še zadnje ostanke bogastva, ki smo ga skupno ustvarili v socializmu.«
Hanžek je povedal tudi, da so bile razlike v varčevanju med dosedanjimi vladami minimalne, v grobem pa so vselej sledile zahtevam mednarodnega kapitala na škodo ljudi. »Uničevalnemu neoliberalnemu konceptu je treba zoperstaviti nov koncept - demokratični socializem, ekološki socializem.«
Tomič: Evrope kapitala, skrajne desnice in uničevanja okolja nočemo
Podpredsednica DSD Violeta Tomič je povedala, da smo bili zadnjih 20 let priča razgrajevanju socialne države, parlamentarne stranke pa je obtožila, da ves čas razdvajajo ljudi z ideološkimi spori. Prav tako političnim elitam očita strategijo vladanja z vsiljevanjem prepričanja, da je vsa politika enaka in da jih volivci najbolj kaznujemo z volilno apatijo. Kritična je bila tudi do blatenja vsega, kar je povezano s socializmom. Pomanjkanje zavzemanja za socializem očita tudi parlamentarnim levim strankam, »ki se nagibajo desno«.
»Od njih se razlikujemo po tem, da nismo in ne želimo biti elita, temveč predstavniki ljudstva, ki želimo delati za ljudi in ne v interesu kapitala. Prav tako ne pristajamo na delitve po obliki dela, temveč vztrajamo, da smo vsi, ki moramo za preživetje prodajati svoje delo, delavci.« Opozorila je tudi, da so delavci z brezposelnimi in študenti podrejen razred, ki si mora izboriti svojo pravico. Poleg tega je bila kritična je bila še do vzpona skrajne desnice v Evropi in uničevanje okolja ter povedala, da takšne Evrope v Združeni levici nočejo.
Mesec: Kateri luksuz delavk in delavcev je povzročil krizo?
Luka Mesec iz IDS je opozoril, da lahko stanje v Sloveniji spremenimo zgolj s spremembami na ravni Evrope, a dodal, da slednje še nikdar ni bilo tako težko spremeniti. »Delavske organizacije so mrtve, z berlinskim zidom so padle komunistične organizacije, tudi socialna demokracija je mrtva, čeprav mora to še priznati,« je povedal.
Kritičen je bil predvsem do dosedanje politike iskanja odgovornosti za padec gospodarske rasti v strukturah socialne države, ki so jo politične elite v trenutni krizi še nadgradile z izstavljanjem računa na tiste, ki zanjo niso odgovorni.
»Kje je domnevni luksuz življenja onkraj svojih zmožnosti?« sprašuje. »Pri čistilkah, industrijskih delavcih, otrocih, ki si v šoli ne morejo privoščiti malice?« Odgovornost za krizo je nasprotno očital megalomanskim projektom in lastninjenju podjetij.
Dodal je še, da kljub zahtevam Evrope ljudi in ne kapitala, te ni možno doseči brez dela naših rok.
