Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pred dnevi objavila nov način vodenja evidence lobističnih stikov. Iz seznama je razvidno, da so zavezanci od 1. avgusta o lobističnih stikih poročali manj kot 150-krat. Po oceni predsednika Slovenskega združenja lobistov Ciglerja je takšnih stikov več, vendar pa vsi o njih ne poročajo, tudi zaradi negativnega predznaka dejavnosti lobiranja.
O lobističnih stikih poročale le štiri od sedmih parlamentarnih strank
Seznam lobističnih stikov med predstavniki različnih institucij in podjetij ter predstavniki DZ, ministrstev in vladnih služb vključuje podatke od 1. avgusta letos. Skupaj so zavezanci prijavili 206 stikov, med temi je v 145 primerih šlo za lobiranje, v 61 primerih pa ne.
O lobističnih stikih so KPK poročale le štiri od sedmih parlamentarnih strank, med njimi največ SMC in SD. Več stikov z lobisti KPK sta prijavili tudi opozicijski poslanski skupini ZL in NSi, ne pa tudi koalicijska poslanska skupina DeSUS ter opozicijski SDS in ZaAB.
Mihael Cigler je za STA v zvezi s tem pojasnil, da se lobisti pri uveljavljanju interesov za svoje naročnike navadno usmerjajo na tiste politične skupine, ki skupaj tvorijo parlamentarno večino.
Iztekajoče se leto je bilo v političnem pogledu zelo dinamično, saj je potekalo troje volitev. V takšnem času je po njegovih besedah lobističnih stikov manj, saj je dinamika dejavnosti lobista v času politične nestabilnosti manjša. Ob koncu volitev in ob formiranju nove vlade pa se stiki in pokusi vplivanja povečajo. Kljub vsemu Cigler ocenjuje, da je bilo stikov v zadnjih mesecih zagotovo več kot 145.
Zdus je pri poslancih SMC lobiral za podporo spremembam volilnega sistema
Na poslance so najpogosteje skušali vplivati zastopniki Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus). Takšnih je bilo 22 zapisov, ki so jih na komisijo naslovili poslanci SMC in NSi. Kot gre sklepati iz opisa ciljev lobiranja, so predstavniki Zdusa pri poslancih želeli doseči podporo njihovemu predlogu sprememb volilnega sistema.
Pri poslancih SMC je lobiralo tudi združenje Slovenska filantropija, ki je izkazalo interes za čim prejšnje sprejetje novele zakona o prostovoljstvu. Sindikat športnikov Slovenije pa se je zavzel za čim prejšnje sprejetje zakona o športu, in sicer zaradi ureditve statusa športnika.
Na poslance SD, ZL in NSi so se obrnili predstavniki institucij Greenpeace Slovenija in Focus. Izmenjali so stališča mnenja do predloga stališča o cilju EU za energetsko učinkovitost do leta 2030.
Predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije so pri poslancih SD izkazali pripravljenost za sodelovanje pri sprejemanju predpisov s tega področja. Iniciativni odbor hišnikov pa je s poslanci SD spregovoril o možnih spremembah stanovanjskega zakona, s katerimi bi imetniki hišniških stanovanj ponovno pridobili pravice, ki so jim bile odvzete z uveljavitvijo zakona za uravnoteženju javnih financ.
Med ministrstvi sta lobistične stike v zadnjih mesecih najpogosteje prijavljali ministrstvo za finance ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Cigler pritrjuje, da sta finančni in gospodarski resor med lobistično bolj zanimivimi, vendar pa tovrstna dinamika obstaja tudi na ostalih ministrstvih. Navadno so v tem pogledu zanimiva tudi področja resorjev zdravstva, kmetijstva, okolja in za prometno infrastrukturo.
Cigler za ureditev dejavnosti lobiranja v področnem zakonu
Vlada, ministrstva, DZ, DS ter organi lokalne skupnosti so od sprejema zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bolje osveščeni o zakonskih obveznostih kot poprej. Kljub temu se nekateri lobistični stiki po navedbah Ciglerja ne prijavljajo, čeprav bi se morali.
Tudi sicer je zaradi negativnega predznaka lobiranja v Sloveniji po njegovih ugotovitvah zaznati upad te dejavnosti. Lobiranci se namreč izogibajo stiku z lobisti, kljub temu, da bi bili sestanki z njimi po zakonu povsem legitimni, je pojasnil.
K negativni podobi lobiranja po Ciglerjevem mnenju pripomore tudi dejstvo, da je lobiranje v Sloveniji urejeno v delu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zaradi česar se pojma lobiranja in korupcije povezujeta. To pa je za dejavnost lobiranja zelo škodljivo, ocenjuje Cigler.
Kot poudarja, je namreč razlika med lobiranjem in izsiljevanjem oz. korupcijo zelo jasna. "Lobiranje je v zahodnih demokracijah ugleden poklic, medtem ko je izsiljevanje in podkupovanje kaznivo dejanje," pojasnjuje.
Tudi poročanje protikorupcijski komisiji je po navedbah Ciglerja slovenska posebnost. Registri lobistov so seveda obvezni, prav tako najavljanje stikov in samoregulacija lobistov, ki morajo delovati tudi v javnem interesu in v skladu z etičnimi in moralnimi normami, je poudaril.
Toda dejavnost lobiranja bi morala biti po njegovem prepričanju urejena v področnem zakonom o lobiranju. Nadzorni pristojni organ, ki bi vodil register lobistov, pa bi deloval neodvisno in ne bi stigmatiziral lobistične dejavnosti, je za STA še pojasnil predsednik združenja lobistov.
