Pregled županskih kandidatov v prestolnici ne obeta večjih presenečenj na oktobrskih lokalnih volitvah. Zaradi pomanjkanja privlačnega in močnega protikandidata se trenutnemu županu Zoranu Jankoviću verjetno nasmiha zmaga. Spomnimo, Janković je prav vse pretekle županske volitve dobil že v prvem krogu.
Kljub pričakovanjem, da bo Ljubljančanom svojega kandidata predstavila tudi Stranka Mira Cerarja (SMC), ta včeraj, ko se je iztekel rok za vložitev kandidatur, ni želela dajati informacij o morebitnemu kandidatu. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da je županski kandidat SMC javnosti manj znan odvetnik Aleš Avbreht, ki je direktor in solastnik odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji. Avbreht je sodeč po zapisu na spletni strani odvetniške družbe domač predvsem na področjih gospodarskega prava, prava javno-zasebnih partnerstev in javnih naročil.
Čeprav je neodvisni županski kandidat Damjan Damjanovič (direktor Slovenske filharmonije) medijsko prepoznaven, pa ne gre pričakovati, da bi mu volilci oktobra izkazali tolikšno podporo, da bi ogrozil Jankovića. Ob tem velja omeniti, da Damjanovič kandidira brez liste, kar pomeni, da bi v primeru zmage moral v mestnem svetu poiskati koalicijo, ki bi podprla njegove načrte. »Ne kandidiram, da bi s svojo listo okupiral Ljubljano,« je svojo odločitev pojasnil Damjanovič, ki bi si želel imeti široko mestno koalicijo.
Konec avgusta skoraj polovica neodločenih
Poleg zgoraj omenjenih bodo Jankoviću na volilnem lističu družbo delali še Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), Irena Kuntarič Hribar (SD), Marija Horvat (DeSUS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS), Gregor Škerl (Krščanski socialisti) in Martina Valenčič (s podporo Naprej Slovenija). V SDS in NSi, ki sta v mestnem svetu trenutno v opoziciji, so se odločili, da svojih kandidatov za župana ne bodo predlagali. V NSi razmišljajo o podpori kandidatu s podpisi volilcev. V SDS pa so napovedali, da bodo podprli tistega kandidata, za katerega bodo ocenili, da bi najbolje pomagal uresničiti njihov predvolilni program za Ljubljano.
Anketa Ninamedie iz konca avgusta je pokazala, da je bila skoraj polovica ljubljanskih volilcev takrat še neodločenih, komu bodo namenili svoj glas. Najbolje je kazalo Listi Zorana Jankovića, za katerega bi volilo 25 odstotkov volilcev. Na Listi Zorana Jankovića se sicer poleg mnogih Jankovićevih svetnikov iz preteklih mandatov pojavljajo tudi tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić, selektor slovenske košarkarske reprezentance Jure Zdovc, predsednik uprave BTC Jože Mermal, poveljnik gasilske brigade Tomaž Kučič, direktor Mini teatra Robert Waltl, glasbenik Robert Pešut - Magnifico in pravnik dr. Lojze Ude.
Kangler ponovno naskakuje Maribor
Če se v Ljubljani kandidatov ne tre, pa županovanje v Mariboru mika kar 16 kandidatov. Med bolj vidnimi poleg trenutnega župana Andreja Fištravca kandidirajo še nekdanji direktor mariborske bolnišnice Anton Kranjc, ki je kandidat Stranke Mira Cerarja, Stojan Auer (Lista za pravičnost in razvoj), Dragan Bosnić (Zavezništvo Alenke Bratušek) in nekdanji poslanec v državnem zboru Borut Ambrožič (Stranka medgeneracijske solidarnosti in razvoja), ki mu je senat mariborske pravne fakultete odvzel znanstveni naziv, ker je ugotovil, da je bila njegova magistrska naloga plagiat.
V bitko se na presenečenje mnogih podaja tudi Franc Kangler, ki so ga konec leta 2012 iz mestne hiše odnesle ljudske vstaje v štajerski prestolnici. Članom Fronte za Maribor, ki skupaj s stranko mariborskih vstajnikov za župana ponuja Petra Tomaža Dobrilo, se Kanglerjeva kandidatura zdi škandalozna in sramotna.
Prve volitve župana v Ankaranu
Med bolj zanimivimi bodo gotovo tudi volitve na obali. V župansko tekmo se ponovno podajajo vsi trije dosedanji župani, ki naj bi tudi veljali za favorite. Boris Popovič na zmago računa kljub prvostopenjski obsodbi zaradi zlorabe položaja, saj meni, da bodo občani razumeli, da gre za »politično sodbo«. Za glavno Popovičevo tekmico velja notarka Polka Boškovič, ki bo po zapletih s podporo v SMC kandidirala kot neodvisna kandidatka. Za SMC bo v Kopru kandidiral podjetnik Aleš Bržan, kandidaturo pa so napovedali tudi Kolja Štemberger (Oljka), Olga Franca (SLS), Mojca Hilj Trivič (SDS) in Tomaž Slavec (Združena levica). Zaradi notranjih pretresov in sporov s centralo bi brez županskega kandidata skoraj ostala koprska SD, a je ta tik pred zdajci za kandidatko le določila Tatjano Magdalenič.
V Piranu bodo po do zdaj znanih informacijah sedanjega župana Petra Bossmana (SD) izzivali njegov nekdanji svetovalec, ki je pozneje prestopil k Popoviču, Sebastijan Jeretič, Stanka Premru Lovšin (DeSUS), Irena Dolinšek (Oljka), Romana Kačič Liden (SMC) in Tatjana Voj (ZaAB). V Izoli se kot najresnejši tekmec dosedanjega župana Igorja Kolenca, ki bo kandidiral kot neodvisni kandidat, omenja dosedanji podžupan Branko Simonovič (DeSUS). Za županski stolček pa se bodo potegovali še Gregor Perič (SMC), Vojko Ludvik (Oljka), Manca Vadnjal Stojanović (Izola je naša), Sašo Glavaš (SDS) in Bojan Zadel (SLS).
Župana in svetnike bodo oktobra prvič volili tudi v novoustanovljeni občini Ankaran, kjer bo Gregorja Strmčnika, predsednika sveta krajevne skupnosti in glavnega pobudnika za ustanovitev nove občine, izzival Gašpar Gašpar Mišič, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, trenutno pa direktor koprske komunale.
SDS in NSi tudi v Kranju brez kandidatov
Kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki ga podpira znana Stranka za napredek krajevnih skupnosti, ki je bila v središču afere z zapravljanjem denarja za mesne požrtije, bo na volitvah izzvalo vsaj šest kandidatov. Kampanje se je najbolj resno lotil podjetnik Boštjan Trilar z novo stranko Več za Kranj, za katerim stojijo tudi ljudje, ki so nekoč pomagali županu Damijanu Pernetu. Stranka SD je za svojega kandidata najprej sicer napovedala Bogataja, a so se zadnji hip sprli, zato bo SD kandidirala s podjetnikom Janezom Černetom. SDS in NSi svojega kandidata v Kranju nimata, kar je presenetljivo, saj je sodeč po državnozborskih volitvah Kranj precej desno opredeljen.
Med zanimivimi Bogatajevimi protikandidati je dosedanji opozicijski svetnik Andrej Šušteršič, ki ga ponuja vodilna stranka v državi SMC. Upokojeni sekretar borčevske organizacije in prej aktiven na področju energetike, je v Kranju prava neznanka v političnem smislu. Barbara Gunčar, ki je že vodila slovenski turizem, zdaj želi voditi kranjsko občino in je zbrala dovolj podpisov za kandidaturo. Ni pa znano, ali je to uspelo tudi mestni uradnici za področje krajevnih skupnosti Tatjani Kocijančič in nezaposlenemu bivšemu policistu Zoranu Stevanoviću. Tajnica občinske volilne komisije Živa Okorn je namreč odločena, da bodo o kandidatih javnost seznanili 19. septembra in nič prej. Med njimi pa zagotovo ne bo nekdanjega evropskega poslanca Jelka Kacina, ki je potrdil, da ga mesto kranjskega župana ne zanima.
Bojan Traven bo izzval bohinjskega župana
Po drugih gorenjskih občinah bo potekala klasična borba med obstoječimi župani in bolj ali manj znanimi izzivalci. Med slednjimi je zagotovo novinar in urednik Bojan Traven, ki bo izzval bohinjskega župana Franca Kramarja. Močan protikandidat jeseniškemu županu Tomažu Tomu Mencingerju pa je aktivist in humanitarec Ahmed Pašić.
Kot drugod po državi je tudi na Gorenjskem vse več list z imenom nosilca liste. Tak je primer tržiškega župana Boruta Sajovica, ki mu je »ugasnila« matična LDS, zato kandidira z Ekipo Boruta Sajovica (EBS). Sajovic pa ima močnega protikandidata Klemena Belharja, ki ga ljudje poznajo kot planinca, alpinista in gorskega reševalca. Dejstvo, da ga s pismom iz zapora kot »mladega kandidata« podpira Pavel Rupar, mu sicer lahko koristi ali pa tudi škodi. Propadla LDS je »kriva« tudi za samostojno kandidaturo Jureta Žerjava v Kranjski Gori, ki se bo verjetno najhuje udaril z znanim podjetnikom s široko podporo Janezom Hrovatom.
