Znanost ne izključuje spregledov in celo zmot. Toda prav nenehno in neumorno sistematično preverjanje vseh dejstev in iskanje novih dokazov za pravilnost naših razmislekov omogoča, da napredujemo, dosegamo cilje in se približujemo idealom.
Več takšnega pristopa in načina dela bi si verjetno lahko želeli tudi na drugih področjih življenja, zagotovo tudi v politiki. Tako kot znanost nima odgovorov na mnoga vprašanja, jih nima tudi politika. Toda če bi politika v večji meri težila k doslednejšemu, strokovnemu ali celo znanstvenemu preverjanju dejstev, bi bilo v njej zagotovo manj ugibanj, zavajanj ali celo zavestnih neresnic.
Vprašal se je, kako doseči ravnovesje med pogosto velikimi materialnimi zahtevami sodobne družbe in neodvisnostjo znanosti. To je zelo pomembno vprašanje mnogih sodobnih družb, tudi naše. "Takšna ravnovesja ali kompromise bomo morali v prihodnje na najboljše možne načine iskati in dosegati tudi v Sloveniji. Ne le zaradi evropske politike na področju raziskav in inovativnosti ter lastnih razvojnih strategij, temveč zaradi dejanske širše potrebe, da presežemo sedanje težave in postanemo konkurenčnejši v mednarodnem okolju. Od tega sta odvisni tudi naša državna suverenost in nacionalna samobitnost," je poudaril premier.
Spremembe na področju zakonodaje
"Strategije in nacionalni programi na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacijske dejavnosti, ki smo jih sprejeli z najširšim družbenim soglasjem po dolgih, večletnih razpravah, so dobra osnova za to. Neugodne ekonomske in širše družbene razmere nas zavezujejo, da se moramo nemudoma lotiti v preteklosti zastalih sprememb tudi na področju visokega šolstva in znanosti. Načrtujemo spremembe področne zakonodaje, ki bo vzpodbujala k medsebojnemu povezovanju visokega šolstva in znanosti, hkrati pa tudi spodbujala k večji inventivnosti, inovativnosti in prenosu znanja v druge dele družbe," je napovedal.
Cerar je ob tem opozoril na "negativno lastnost, ki se že dolgo vedno bolj sidra v našo kolektivno zavest": "Nenehno načrtujemo, pišemo takšne ali drugačne programe, zakone in druge pravne akte, v praksi pa nato pogosto ne pride do zamišljenih in želenih premikov. Nazoren in boleč primer so ugotovitve ob letošnjih poplavah."
Opozoril je, da je Slovenija premajhna, da bi še drobili raziskave in inštitucije znanja. Le s sinergijo v delovanju in večjo prilagodljivostjo inštitucij bomo po prepričanju Cerarja kos hitrim spremembam v našem širšem okolju.
Poudaril je pomen povezovanja raziskovalne sfere z gospodarstvom. Vlada bo po besedah Cerarja spodbujala uglaševanje in usklajevanje med poslovnimi interesi gospodarstva ter željami univerz oziroma raziskovalnih inštitutov.
Znanost je najboljši temelj za kakovostno izobraževanje
"V prihodnje bo treba v skladu z naglim družbenim razvojem pogosteje skupno premisliti in opredeliti poslanstva javnih univerz in raziskovalnih oziroma razvojnih inštitutov. Ohraniti in spodbujati bo treba tako temeljna in dolgoročna poslanstva prvih, saj je znanost najboljši temelj za kakovostno izobraževanje, kot tudi drugih, saj je znanost tudi vir za razvoj idej do izumov in inovacij," meni predsednik vlade.
Istočasno bo po besedah premierja treba vzpostaviti učinkovit sistem upravljanja s pravicami intelektualne lastnine, ki v javnem sektorju še ni zaživel tako, kot bi lahko. "Ne mislim zgolj na patente in druge oblike pravic industrijske intelektualne lastnine, temveč tudi na avtorske pravice, predvsem pa na njihovo izkoriščanje," je pojasnil.
Zaslužnemu akademiku profesorju Vitu Turku so nagrado za življenjsko delo podelili, ker je pomembno prispeval k razmahu biokemijskih in širše ved o življenju pri nas. Življenjska pot Turka se je - od začetkov njegove kariere, ko je leta 1965 doktoriral na oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo ljubljanske univerze, do danes, ko še deluje na Institutu Jožef Stefan - tesno prepletala z njegovo raziskovalno potjo, so poudarili.
Akademiku, inženirju kemijske tehnologije in rednemu profesorju ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Janezu Levcu pa so nagrado za življenjsko delo podelili, ker je v slovenskem prostoru eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva. Predaval je na vrsti uglednih univerz, je član številnih mednarodnih združenj in uredniških odborov uglednih revij. Je eden vodilnih teoretikov na področju in predan pedagog, ki svoje znanje prenaša ne le v akademsko okolje, ampak predvsem v industrijo, je zapisno v obrazložitvi.
Ostale nagrade
Odbor za podelitev omenjenih nagrad in priznanj je letos podelil še dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na posameznih področjih znanosti in raziskovanja in pet Zoisovih priznanj.
Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na posameznih področjih znanosti in raziskovanja prejmeta znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan (IJS) in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli IJS Milena Horvat za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra in redni profesor za kriminologijo in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Gorazd Meško za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji.
Zoisova priznanja so si prislužili Maja Rupnik (za znanstvene dosežke v mikrobiologiji), Giovanni De Ninno (za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe), Mitja Ferenc (za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini), Andrej Kitanovski (za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke v tehniki) in Janez Vrečko (za pomembne znanstvene dosežke v primerjalni književnosti in literarni teoriji).
Puhovi priznanji letos prejmejo raziskovalna skupina za razvoj podobnih bioloških zdravil filgrastim in pegfilgrastim ter prenos v proizvodnjo Kemijskega inštituta ter farmacevtskega podjetja Lek ter raziskovalec Kmetijskega inštituta Slovenije in predavatelj novogoriške univerze Klemen Lisjak za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja z avtomatiziranim dodajanjem enoloških sredstev med samim stiskanjem grozdja.
Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije letos prejmeta izredna profesorica Urška Vrhovšek, ki že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, pri čemer ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino, in profesor računalništva na Univerzi Stanford v ZDA Jure Leskovec.
