Vlada Mira Cerarja nadaljuje boj za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije, ki ga je s programom ukrepov marca lani zastavila že vlada Alenke Bratušek. Ključni ukrepi kljub nekaterim organizacijskim in izvedbenim spremembam ter dopolnitvam ostajajo enaki, včeraj novelirani program pa tako prinaša predvsem kasnejšo uresničitev številnih političnih obljub, kot je bilo sprva predvideno.
To recimo velja za napoved o uvedbi temeljite revizije projekta TEŠ 6, katere zakasnitev minister za javno upravo Boris Koprivnikar pojasnjuje z odločitvijo vlade, da jo bo izvedla na podlagi posebnega zakona o reviziji, ki ga je seveda treba še pripraviti. »Poseben zakon je potreben, da se ne izvajajo posamične revizije v pristojnosti posamičnih organov, ampak da se stvari pregleda celovito,« je po včerajšnji seji vlade poudaril Koprivnikar.
Kasneje je predviden tudi zaključek preiskave o bančni luknji oziroma o odgovornih osebah, ki so luknjo pomagale kopati s korupcijskimi dejanji. Nova vlada področje deli na dva ukrepa in namerava problematično delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) s sprejetjem ustreznih pravnih podlag odpraviti do junija, seznam korupcijskih dejanj pri sklepanju bančnih poslov v preteklosti pa pridobiti do konca leta.
Številni nedotaknjeni ukrepi
Cerarjeva vlada sledi vladi Bratuškove – a prestavlja roke in nekoliko spreminja način izvedbe – tudi pri oblikovanju etičnega kodeksa za funkcionarje vlade in ministrstev, uzakonitvi odpoklica župana na zahtevo volilcev, reorganizaciji delovanja protikorupcijske komisije prek sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije...
Delo ni končano niti na področju centralizacije in informatizacije javnega naročanja v javnem zdravstvu, kjer so ministri zdaj med drugim podrobneje določili načrt oblikovanja delovnih skupin, ki bodo pripravile potrebne podlage za uveljavitev skupnega javnega naročanja zdravstvenih ustanov. Nova ministrska ekipa je nadgradila tudi ukrepe na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi in pravosodju, toda hkrati še naprej ostajajo neuresničeni nekateri že lani predvideni ukrepi, na primer kroženje javnih uslužbencev na korupcijsko tveganih delovnih mestih ali vzpostavitev nacionalnega registra tveganj.
Dodatne ukrepe je Cerarjeva vlada predvidela tudi za zagotavljanje zakonodajne sledi. Če mora vlada v svoja gradiva že slabo leto dni pisati, kateri zunanji strokovnjaki in za koliko denarja so pomagali pri pripravi posameznega predpisa, se namreč ta sled v parlamentarni proceduri še naprej izgublja.
Izbris že izvedenega
Nekaj ukrepov prejšnje vlade pa je Cerarjeva vlada iz noveliranega programa tudi izbrisala. Med drugim je zanjo uresničeno in zaključeno poglavje o ureditvi javnih naročil, ki ga bo poslej urejala v okviru omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi oziroma bo to problematiko ponovno odpirala v okviru prilagoditve slovenskega javnega naročanja evropskim normam v dobrem letu dni. Hkrati se je vlada odpovedala etičnemu kodeksu za poslance in to vprašanje prepustila predstavnikom zakonodajne veje oblasti. Ti se po nekaj neuspelih poskusih v preteklosti ravno zdaj ukvarjajo s predlogom kodeksa, ki ga je pripravila stranka ZaAB, a po prvih informacijah enotne podpore predlogu tudi tokrat med poslanci ni. Iz noveliranega programa sta izbrisana tudi ukrep ureditve evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter že v času Bratuškove sprejeti zakon o Slovenskem državnem holdingu.