Socialna stiska slovenskih družin še naprej vztrajno prazni dijaške domove. Cena, ki jo kljub nekaj prihrankom plačajo prav dijaki, je visoka. Mnogi za pot v šolo in nazaj domov porabijo vsak dan tudi po nekaj ur. Da jim zmanjkuje časa za domače naloge in učenje ter da jih vsakodnevna vožnja precej utrudi, verjetno ni treba poudarjati. Kljub vsemu je vožnja v šolo s subvencioniranimi vozovnicami za marsikatero družino edina možnost, da njihov otrok obiskuje želeno šolo.
Največkrat se bivanju v dijaškem domu odpovedo dijaki, ki živijo do 60 kilometrov od šole, ki jo obiskujejo, opaža predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije in ravnatelj novogoriškega dijaškega doma Dragan Kojič. To je, vsaj po številkah sodeč, razumljivo. Vozovnica omenjene dijake stane mesečno le 25 evrov, za bivanje v dijaškem domu pa bi odšteli 9,5 evra na dan. A za ta denar dobijo svojo posteljo, vzdrževan in ogrevan (oziroma ohlajen) ter ustrezno opremljen prostor za bivanje in učenje, pomoč in nadzor vzgojiteljev, zdravo in uravnoteženo prehrano ter med drugim možnosti za koristno preživljanje prostega časa.
Domov po peti uri popoldne
»V Novi Gorici imamo več kot 100 dijakov, ki se v šolo vsak dan vozijo iz 40 kilometrov oddaljenega kraja. Čeprav se morda razdalje ne zdijo velike, morajo mnogi med njimi do doma pešačiti v oddaljene in razdrobljene zaselke. Pogosto se zgodi, da se domov po pouku vrnejo šele po peti uri popoldne.«
Po Kojičevih besedah je tudi zanimanje novincev za bivanje v dijaškem domu v prihodnjem šolskem letu nižje od letošnjega. Trenutno v 38 dijaških domovih po njegovih podatkih živi manj kot 4800 dijakov: tretjina v ljubljanskih, prav toliko v mariborskih, preostali pa so razkropljeni po večinoma izpraznjenih dijaških domovih po Sloveniji. Za bivanje v murskosoboškem so denimo prejeli samo eno novo prošnjo, že zdaj pa jih je med 152 posteljami tam zasedenih le približno tretjina.
Pred desetimi leti je v dijaških domovih po Sloveniji bivalo več kot 10.000 dijakov. Čeprav sta svoje prispevala tudi gostejša mreža srednjih šol po Sloveniji in manj otrok v generaciji, je za mnogo praznih postelj kriva prav socialna stiska družin, je prepričan Kojič. Zato meni, da bi morala država skupaj s subvencijami prevozov družinam ponuditi še možnost izrabe subvencije za bivanje v dijaškem domu. Subvencije prevozov pa bi bilo po njegovem treba vezati še na socialni status družine, ne le na oddaljenost bivališča od kraja šolanja.
Brez dijaškega doma ni sanjskega poklica
Včasih ne gre zgolj za izbiro med vožnjo v šolo in bivanjem v dijaškem domu, saj je v nekaterih primerih vsakodnevna vožnja v šolo in nazaj praktično nemogoča. »Dijak iz Lendave bi za vožnjo do Ljubljane porabil približno štiri ure in še toliko za vožnjo nazaj domov. Zavedati se moramo, da so nekatere šole samo v Ljubljani. Če si torej starši dijaka iz Lendave ne morejo privoščiti, da bi plačevali bivanje v dijaškem domu, njihov otrok na primer ne bo mogel izpolniti svojih poklicnih želja,« opozarja predsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS) Klemen Peran. Zato si v DOS prizadevajo, da bi država s subvencijami bivanja v dijaškem domu pomagala vsaj socialno najšibkejšim družinam. »Dijaki niso sami krivi za težak položaj, v katerem se je znašla njihova družina, zato bi jim morali pomagati.« Ne strinjajo pa se s predlogom, da bi subvencija bivanja v dijaškem domu postala univerzalna. »Prav je, da pomoč dobijo tisti, ki jo resnično potrebujejo. Tudi pri dijaški prehrani se nam zdi, da je prav, da je subvencija vezana na socialni položaj dijakove družine. Celo odnos do hrane je drugačen, če morajo tisti, ki to zmorejo, nekaj prispevati.«
Kljub vsemu pa se predsednik DOS ne strinja popolnoma s predlogom, da bi tudi subvencijo dijaških prevozov vezali na socialni status dijakov.
Čeprav splošne subvencije za bivanje v dijaškem domu ne poznamo, pa so nas na ministrstvu za delo opozorili na letošnjo novost pri štipendiranju. Mladoletni dijaki, ki ponovno lahko prejemajo polovično državno štipendijo, lahko poleg nje prejemajo še dodatek za bivanje, ki znaša najmanj 65 evrov. Vendar le, če v dijaškem domu živi samo eden od otrok iz iste družine. Za drugega je sočasno bivanje v dijaškem domu že zdaj brezplačno, zato dodatek k morebitni državni štipendiji ne enemu ne drugemu ne pripada.