Danes ob 11.30 bo ustavno sodišče predstavilo svojo odločitev o (ne)ustavnosti zakona o davku na nepremičnine. Toda koalicijski poslanci so se odločili, da ne bodo čakali nanjo. Državni zbor je že včeraj po hitrem postopku, vendar kar ves dan, obravnaval ter proti večeru tudi potrdil novelo zakona, s katero se je vlada odločila odpraviti enega največjih problemov zakona, to je razlikovanje med rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanjskimi nepremičninami. Novela za vsa stanovanja po novem predpisuje enotno, 0,15-odstotno davčno stopnjo, hkrati pa podaljšuje rok za ureditev podatkov v registru nepremičnin do 30. aprila.
Nepričakovano so se koalicijski poslanci odločili tudi za znižanje davčne stopnje za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča z 0,75 na 0,59 odstotka, kar bo ob 20 milijonih evrov zaradi ukinitve nerezidenčnosti po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar državni proračun navrtalo še za dodatnih 32 milijonov evrov. Gre za znesek, ki ga bo vlada še lahko pokrila s prerazporeditvami denarja znotraj proračuna oziroma z varčevanjem in je še obvladljiv, je ocenila Vraničarjeva. Toda vprašanje je, ali bodo vse te spremembe stopile v veljavo.
Poleg razglasitve zakonitosti še tri možnosti
Kajti če ustavni sodniki danes razveljavijo celoten zakon o obdavčitvi nepremičnin, bo tudi novela zakona postala brezpredmetna. Če ugotovijo, da razveljavitev zakona ni mogoča, in zato razglasijo njegovo neustavnost ter vladi in državnemu zboru naložijo, da v določenem roku – po navadi je to leto dni – neustavnost odpravita, pa to ne bo pomenilo le, da so poslanci izgubljali čas s sprejemanjem nepotrebne novele, temveč lahko s tem v že tako kaotično uvajanje nepremičninskega davka vnesejo še dodaten nered. Novela bo namreč v tem primeru lahko začela veljati, a bo njena vsebina morda v konfliktu z odločitvijo ustavnega sodišča. Zakon bo v vsakem primeru treba znova popravljati, kaj bo veljalo v vmesnem času, pa bo odvisno od današnje odločitve ustavnega sodišča, pripoveduje profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Erik Kerševan.
Enako se lahko zgodi, če bodo ustavni sodniki razveljavili le določene člene zakona. Ker je nepremičninski zakon tako kratek in medsebojno povezan, pa bi tudi s tem celoten zakon lahko postal brezpredmeten, opozarja dr. Kerševan. Kajti v primeru, da bi ustavni sodniki recimo razveljavili postopek odmere davka, bi tudi preostali členi postali tako rekoč prazni, saj jih v praksi ne bi bilo mogoče udejanjiti.
Računi (še) brez krčmarja
V tem primeru bi tako kot ob razveljavitvi celotnega zakona državni in občinski proračuni ostali brez skupno okoli 340 milijonov evrov (190 milijonov občine in glede na najnovejše znižanje obdavčitve gospodarstva 150 milijonov evrov država). Vendarle pa ima po Kerševanovih besedah ustavno sodišče možnost, da za določeno prehodno obdobje uveljavi svoj red na področju obdavčitve nepremičnin. Sodniki bi recimo lahko odločili, da do oblikovanja nove zakonodaje veljajo dajatve, ki so bile sicer z uvedbo nepremičninskega davka ukinjene. To so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti. Razen slednjega so te dajatve doslej pobirale občine, leta 2012 pa se jih je nabralo za 192 milijonov evrov. Država je od davka na nepremičnine večje vrednosti istega leta pobrala pol milijona evrov, torej bi ob takšni odločitvi ustavnega sodišča ostala praktično brez vseh 150 milijonov evrov in bi izpad morala nadomestiti z drugimi ukrepi. O tem, s katerimi, koalicija ni enotna, zato o njih doslej po naših informacijah raje ni razmišljala.
Naj še dodamo, da so poslanci včeraj zavrnili vse tri amandmaje nepremičninskega zakona, ki so jih vložile opozicijske poslanske skupine SLS, NSi in SDS ter so se nanašali na znižanje obdavčitve gospodarskih nepremičnin, predlog SDS pa še na ničelno obdavčitev kmetijskih stavb in domov za ostarele.
