Iz pogovora z novimi člani senata komisije za preprečevanje korupcije sem ocenil, da so popolnoma predani svoji nalogi, da ni nobenih okoliščin, zaradi katerih bi lahko trpela njihova integriteta, da ni nihče nikomur nič dolžan, da gre za suverene in pogumne osebnosti. Tako je predsednik republike Borut Pahor utemeljil imenovanje odvetnika iz Murske Sobote Borisa Štefaneca za predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK), nekdanjega direktorja slovenske kriminalistične policije Jurija Fermeta ter nekdanjega namestnika direktorja Sove in danes uslužbenca KPK Darka Stareta za namestnika predsednika komisije.
Seznami brez obrazložitev
Je pa Pahor opozoril, da ima predsednik republike pri imenovanju senata KPK precej zvezane roke. Kot določa zakon, mora namreč izbrati med kandidati, ki mu jih kot primerne posreduje izbirna komisija. Ta je pri prvem razpisu kot primerne ocenila le 6 kandidatov za namestnika komisije, čeprav jih je formalne pogoje izpolnjevalo 35, in nobenega za predsednika komisije. Pri ponovljenem postopku za predsednika komisije pa je za primernega ocenila le Borisa Štefaneca, čeprav je formalne pogoje izpolnjevalo deset kandidatov. Pahor je imel torej možnost zgolj, da za prvega moža KPK imenuje Štefaneca ali pa razpiše nov postopek zbiranja kandidatur. »Presodil sem, da je moral pred izbirno komisijo izstopajoče dobro nastopiti in jih prepričati, da je samo on izmed vseh kandidatov primeren za predsednika KPK. Po razgovoru z gospodom Štefanecem nisem imel razlogov, da bi zavrnil njegovo kandidaturo in razpisal nov postopek,« je poudaril Pahor.
Predsednik republike je torej prepričan, da je med možnostmi, ki jih je imel, izbral člane senata KPK, ki bodo najbolje opravljali zaupane dolžnosti. Če bi ocenjeval, da svojega dela ne bodo mogli uspešno opravljati, bi »tvegal tudi razpis tretjega postopka«. Je pa včeraj dejal, da bi se, »če bi mi postopek omogočal večjo vlogo, morda odločil drugače«. Zato bi po Pahorjevem prepričanju ob noveliranju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije morali razmisliti, ali je sedanji postopek imenovanja senata KPK najprimernejši. Sam je pripravljen prevzeti večjo odgovornost.
Za koga bi se morda odločil, če ne bi moral izbirati med kandidati, ki jih je izbirna komisija predlagala kot primerne, Pahor ni povedal. Je pa urad predsednika republike včeraj objavili seznam vseh, ki so tako na prvem kot na drugem razpisu izpolnjevali formalne pogoje. Z njega je razvidno, da se je za predsednika KPK ob prvem razpisu prijavil tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v drugo pa na primer novinar Večera Vasja Jager. Tako ob prvem kot ob drugem pozivu se je Jurij Ferme prijavil (tudi) za predsednika komisije, a ga je izbirna komisija ocenila kot primernega le za namestnika. Zakaj se je tako odločila, nam ni uspelo izvedeti. Po naših informacijah pa izbirna komisija ob posredovanju seznamov sploh ni obrazložila, zakaj so nekateri, ki izpolnjujejo pogoje, po njenem prepričanju primerni za člane senata, drugi pa ne. Kar nekateri naši sogovorniki tudi iz strokovnih vrst ocenjujejo kot sporno in netransparentno ravnanje izbirne komisije.
Namestnik šefa Sove v času prve Janševe vlade je danes za SDS sporen
Stranke so v prvih odzivih na imenovanje novega senata KPK večinoma zadržane. Izjema je SDS, katere poslanec Vinko Gorenak je imenovanje Darka Stareta za namestnika predsednika komisije včeraj ocenil kot slabo popotnico za delo celotnega vodstva KPK. Prvak SDS Janez Janša pa je že v četrtek na twitterju čivknil: »Udbovska kontinuiteta v KPK zagotovljena. Stare (eks SOVA) bil motor spornega ravnanja komisije v številnih postopkih.«
Očitno pa je imel prvak SDS o Staretu, preden je ta leta 2010 prišel na KPK, precej boljše mnenje. V času prve Janševe vlade je bil namreč na čelo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) postavljen kriminalist Andrej Rupnik, ta pa je leta 2007 z notranjega ministrstva za svojega namestnika na Sovo povabil Stareta. »Vrhunski človek kot osebnost in kot pravnik. Več kot primeren za namestnika predsednika KPK,« tudi danes o Staretu pravi nekdanji prvi med obveščevalci.
Po drugi strani pa je Stare prav v času Janševe vlade, točneje leta 2006, zapustil policijo in odšel v »civilni« del notranjega ministrstva. Njegovi selitvi naj bi v veliki meri botroval primer zloglasnega slovenskega morilca, danes že pokojnega Silva Pluta. Stare se namreč po naših informacijah ni strinjal s pasivnostjo slovenskih organov pregona in policije ter je ocenjeval, da bi Pluta po umoru nosečnice v Srbiji v Sloveniji lahko priprli. S tem bi preprečili, da bi ta ponovno moril. Da je bilo njegovo stališče takrat pravilno, kaže tudi sodba višjega sodišča, ki je svojcem februarja 2006 umorjene Ljubice Ulčar prav zaradi neukrepanja organov pregona prisodilo državno odškodnino.
