Uresničujejo se napovedi, da se bo zaposlovanje v Sloveniji povečevalo tudi v tretjem četrtletju. V državi je po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) julija šesti mesec zapored padlo število evidentiranih brezposelnih (v primerjavi z junijem za en odstotek), ki pa s 116.199 še vedno vztrajajo na visokem šestmestnem številu. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo na zavodu sicer v povprečju prijavljenih 123.313 brezposelnih oseb, kar je 2,2 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani, pa čeprav je bil manjši priliv trajno presežnih delavcev oziroma stečajnikov ter oseb, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Hkrati je dobrih sedem tisoč oseb več dobilo zaposlitev, med njimi pa se je precej povečal delež tistih, ki so se zaposlili prvič. V primerjavi z junijem so julija povečano brezposelnost (za 0,2 odstotka) zabeležili le v Trbovljah.
Majhni učinki večine programov za brezposelne
Kljub povečanemu zaposlovanju ni razloga za pretirano veselje, saj so številne zaposlitve sezonske, na zavodu za zaposlovanje pa že napovedujejo, da lahko v jesenskih mesecih pričakujemo nov porast brezposelnosti. Takrat bo šolanje praviloma zaključila nova generacija mladih, iztekali pa se bodo tudi ukrepi programa Jamstvo za mlade, v katere se je letos vključilo 14.000 prvih iskalcev zaposlitve. »Jamstvo za mlade je nateg. Vanj so nametali vse živo, za uresničitev jamstva pa se prodaja vsaka stvar, kot na primer trimesečno usposabljanje, ki je z največ 300 evri plače skorajda prostovoljno delo. Tudi tako opevana Finska svoje rezultate Jamstva za mlade povečuje predvsem na račun jezikovnih tečajev,« je še sveže, sicer dokaj spodbudne rezultate programa pred dnevi za Dnevnik že ocenila Sanja Leban, predsednica sindikata Mladi plus.
Tudi učinki številnih drugih programov ZRSZ za brezposelne so vprašljivi. Čeprav bo treba na podatke za letošnje leto še nekaj časa počakati, pretekli trendi prehajanja v zaposlitev po opravljenem programu kažejo na nizko učinkovitost večine programov, ki se hkrati skozi leta razen v enem primeru bistveno ne povečuje (glej tabelo). Za najuspešnejša sta se pri tem izkazala programa priprave in potrjevanja nacionalne in temeljne poklicne kvalifikacije, saj v enem letu po pridobljenem javno veljavnem certifikatu o določenem znanju zaposlitev praviloma najde okoli 60 odstotkov oseb. Pri delodajalcih se ta certifikat čedalje bolj uveljavlja, pravijo na ZRSZ. Naj dodamo, da podatki za leto 2013 še niso dokončni, ker ZRSZ učinke spremlja glede na to, koliko oseb se zaposli v enem letu po končanem programu.
Namen ni neposredno zaposlovanje
Najslabši so rezultati projektnega učenja PUM, v katero se vključujejo mladi, ki so opustili šolanje, program pa jih spodbuja k nadaljevanju šolanja ali k pridobivanju različnih veščin. Na ZRSZ pa se ne morejo pohvaliti niti z uspešnostjo drugih podpornih in razvojnih programov (izjema je institucionalno usposabljanje), v katere vključujejo brezposelne. Pravijo, da zato, ker namen teh programov »ni toliko neposredno zaposlovanje, pač pa dvig znanj, kompetenc in povečanje konkurenčnosti pri iskanju zaposlitve«. Praviloma so to tudi krajši programi, še dodajajo.
Zavod je sicer brezposelne od leta 2007 dalje vključeval v več kot 300 različnih programov, med drugim v usposabljanja za aktivno načrtovanje zaposlitve, za dvig njihove konkurenčnosti, za življenjsko uspešnost, pošiljal jih je v jezikovne tečaje, na računalniško opismenjevanje... Programe je ob zavodu izvajalo tudi več kot 500 različnih zunanjih izvajalcev, ki so lani za izobraževanje oziroma usposabljanje dobrih 20.000 brezposelnih oseb skupno prejeli nekaj več kot šest milijonov evrov. Od tega je bila polovica denarja namenjena institucionalnemu izobraževanju, skoraj 1,7 milijona evrov nacionalni poklicni kvalifikaciji, slabih 700.000 evrov pa PUM.
Dalj časa na zavodu
Ob slabem izkoristku večine programov spodbudni niso niti podatki o tem, koliko časa potrebujejo brezposelne osebe, da najdejo delo. Povprečni čas od prijave v evidenco brezposelnih do zaposlitve se je letos spet podaljšal, in sicer z lanskih 7,8 meseca na letošnjih 8,6 meseca. Najbolj, z osem na devet mesecev, se je obdobje brezposelnosti pred zaposlitvijo podaljšalo v starostni skupini od 40 do 49 let, kljub intenzivnemu vključevanju v program Jamstvo za mlade pa tudi mladi do 29 let letos najdejo delo približno pol meseca kasneje kot lani.
