Spornega izogibanja obveznostim do delavcev, države in upnikov je v Sloveniji očitno vse več. Število kršitev na področju delovnih razmerij se je po podatkih inšpektorata za delo od leta 2006 do lani podvojilo. Pri tem so za skoraj osemkrat (s 459 na 3601) porasle kršitve v zvezi s plačilom za delo, ki so vezane na neizplačevanje plač in drugih prejemkov delavcem ter poravnavanje socialnih prispevkov zanje. Da je problem vse bolj pereč, kažejo tudi podatki finančne uprave (Furs), po katerih je število delodajalcev, ki upravi sploh ne oddajajo obrazcev za obračun plač, od lanskega aprila do letošnjega novembra poskočilo na 5111. Medtem ko njihov dolg do socialnih blagajn ni znan, narašča tudi davčni dolg podjetij do države.
Problem je po pojasnilih Fursa še posebej aktualen na področju gradbeništva in motornih vozil, kjer prihaja do tako imenovanih davčnih vrtiljakov oziroma utajevanja davčnih obveznosti preko podjetij – poštnih nabiralnikov. Ti so dober obvod za izogibanje davčnim in drugim obveznostim, saj se do takšnih podjetij mnogokrat ne morejo dokopati niti delovna inšpekcija niti finančna uprava niti organi pregona, kaj šele »navadni« državljani. »Inšpektor ne more vstopiti v nobeno pisarno. Podjetju lahko samo pošlje vabilo, morda lahko pokliče direktorja firme, ne more pa opraviti nadzora nad poštnim nabiralnikom,« pripoveduje Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
V Sloveniji je po njegovih ocenah nekaj deset tisoč podjetij, ki nimajo svoje pisarne, številna od njih niti svojega poštnega nabiralnika, saj so na primer registrirana kar na sedežu svojega računovodskega servisa. Na drugi strani je recimo v eni od hiš v stanovanjskem naselju v Žabnici na naslovu Zgornje Bitnje 101 a registriranih kar 307 podjetij. »Od teh sta le dve podjetji v zelenem. Kar 305 jih je v rumenem ali rdečem, kar pomeni, da so bodisi blokirana bodisi ne predlagajo davčnih obračunov o plačah delavcev ali pa zanje velja opozorilo o slabi boniteti oziroma so bila v zadnjem letu vsaj enkrat blokirana.«
Četudi ta podjetja ustvarjajo milijonske dolgove, pogosto mine več let, preden ugasnejo. »Če ne plačujejo davkov in prispevkov, jim država blokira račune, ampak nihče se ne vpraša, kako lahko ta podjetja tudi po nekaj let še naprej nemoteno poslujejo. Nihče se ne vpraša, kako ta podjetja plačujejo delavcem, saj jih drugače v podjetju ne bi bilo več. Če bi to malo raziskali, bi ugotovili, da poslujejo preko bančnih računov v tujini ali pa preko povezanega podjetja, ki ga ima sorodnik ali partner v poslu,« pojasnjuje Tanasić. Ko takšno podjetje vendarle doleti stečaj ali izbris, v njem ni več nobenega premoženja, le dolgovi, ki najverjetneje ne bodo nikoli poplačani, lastnik pa lahko zakonodajo na enak način že zlorablja v novem podjetju.
