Po oceni Brgleza sta EU in Nato danes nedvomno osrednji instituciji, "ki skrbita za to, da več kot 500 milijonov državljanov na evropski celini živi v miru in da imajo razvojne priložnosti, kot jih niso imeli nikoli v zgodovini".
Poudaril je, da mora Slovenija kot polnopravna članica obeh aktivno prispevati k njunemu razvoju in strateški naravnanosti, predvsem pa ohranjati občutek pripadnosti. Slednjega moramo po njegovih besedah "krepiti vsi - od političnega vrha, do posameznega državljana".
Spomnil je, da smo se za članstvo v obeh organizacijah odločili prostovoljno, zato se mu zdi neprimerno, "da danes vse prevečkrat, tudi iz ust politikov, ki so prvi poklicani za ubranitev slovenskih interesov v EU, slišimo, da nam Bruselj nekaj diktira". "Žal ocenjujem, da gre pri tej oceni velikokrat le za poceni izgovor, ki je hkrati najlažja pot," je dejal.
Opozoril je, da moramo v EU vsi zasledovati "skupnostni interes, a znotraj tega tudi svoj, nacionalni, to je slovenski interes", pri tem pa mora biti ključno zavedanje, da EU ni dobrodelna organizacija. "Je prostovoljna skupnost z veliko pozitivnimi učinki, pa tudi kakšnim negativnim. Te pa moramo - če želimo biti polnopravni partnerji - sami minimizirati. To je naša 'domača naloga' in ne naloga Bruslja oziroma evropskih institucij," je dejal.
Opozoril je, da se nam je po vstopu v obe organizaciji zgodila samoumevnost: "Tako politične elite kot tudi državljani so oziroma smo po vstopu v EU in Nato zavzeli stališče, da smo sedaj v Evropi, torej je cilj dosežen. A temu ni tako. EU in Nato nista instituciji, ki bili namenjeni sami sebi, ampak sta namenjeni državljanom in državam, obenem pa hkrati rasteta in se razvijata."
Slovenija je bila kot polnopravna članica EU po mnenju Brgleza do zdaj tudi velikokrat "preveč pasivna in zadržana, mnogokrat tudi preveč okorna", zato je zamudila kar nekaj priložnosti. Pri tem je izpostavil znanje, ki je bilo pridobljeno v predpristopnih pogajanjih in med predsedovanjem Svetu EU, ki ga po njegovem mnenju nismo znali ustrezno unovčiti.
Kot drug primer izgubljene priložnosti je omenil črpanje sredstev, saj se na trenutke zdi, "kot bi nas sredstva, ki nam jih EU ponuja, ne zanimala". Krivce za slednje predsednik DZ vidi v preveč zapletenih postopkih za pridobivanje sredstev in premalo proaktivnosti. "Brez našega aktivnega delovanja bomo v EU veliko več izgubljali, kot pa lahko pridobimo", je opozoril.
Društvo poslancev 90 je prostovoljno združenje zdajšnjih in nekdanjih poslank in poslancev ter nekdanjih poslancev evropskega parlamenta.
Slovenija je v Nato vstopila 29. marca 2004, v EU pa 1. maja istega leta.
