Matoz, ki v zadevi Patria zagovarja predsednika SDS Janeza Janšo, je sicer zahteval tudi izločitev vrhovne sodnice Vesne Žalik, ki se kot sodnica poročevalka ukvarja z reševanjem Janševe zahteve za varstvo zakonitosti, zato je morala ta do končne odločitve o tem prekiniti svoje delo. Že pred tem je zahtevi za izločitev vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec iz primera Patria podal vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc, ki resno dvomi o njuni nepristranskosti, zato Masleša, ki bi moral po zakonu odločati o vseh treh zahtevah za izločitev vrhovnih sodnikov v zadevi Patria, za zdaj o tem ne more odločiti. Na vrhovnem sodišču pravijo, da bo tako o teh predlogih prihodnji teden odločila podpredsednica sodišča Nina Betetto.
Zahtevo za izločitev Masleše je tako zdaj mogoče razumeti kot brezpredmetno, kdaj in ali sploh bo vrhovno sodišče še odločalo o njej, pa ni znano. Kot se je izkazalo, je Matoz izločitev Masleše predlagal zaradi njegovega odmevnega govora na dnevih slovenskega sodstva v začetku junija, češ da je na njem izrazil »sovražen odnos do obsojenega Janeza Janše«, s čimer naj bi Masleša ustvaril videz pristranskosti. A po mnenju Masleše vsebina govora ni bila takšna, da bi utemeljevala očitke v zahtevi za izločitev, saj se je le odzval na pritiske na sodstvo, pri čemer je izpostavil primer Patria in skrb zbujajoče ravnanje, ki spremlja to sodbo. Ocenil je, da se Janša vsaj besedno postavlja nad zakon in da je iz njegovih izjav jasno, da ne spoštuje pravnomočne sodbe.
Sicer pa je včeraj precej izstopala še izjava odvetnika Matoza, ki je tožilsko zahtevo po izločitvi Šorlija in Zobčeve ocenil kot prenagljeno in neutemeljeno, češ da se sploh še ne ve, kateri sodniki bodo sedeli v senatu, ki bo odločal o zadevi Patria. Matozova navedba namreč ne drži, saj bi moral Marko Šorli kot vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču v vsakem primeru sedeti v omenjenem senatu.
