Bratuškova Tomčevi: Še vedno je bila vaša vlada tista, ki je najdražje zadolžila našo državo

Na računu pustili 1,5 milijarde evrov

»Novi vladi bomo na računu pustili približno 1,5 milijarde evrov, da ne bo treba takoj po nastopu mandata začeti iskati finančnih virov na trgu,« je poudarila premierka, ki opravlja tekoče posle.

Bratuškova je dejala, da se je država lani in letos skupaj zadolžila za 11,9 milijarde evrov, od tega je šlo približno tri milijarde evrov za sanacijo bank. Največji del bančne luknje je po njenih besedah nastal v času, ko je bil na čelu vlade SDS z Janezom Janšo. »Te tri milijarde boste tako ali drugače morali prevzeti na svoj hrbet,« je Bratuškova dejala v odgovoru na vprašanje poslanke SDS.

Sanacija bank po načrtih prejšnje vlade

Pojasnila je, da je bilo 5,1 milijarde evrov namenjenih za odplačilo glavnic za posojila iz preteklih let, dve milijardi evrov pa za obresti za posojila iz preteklih let. »Tudi teh 7,1 milijarde evrov boste težko obesili na vlado Alenke Bratušek,« je dejala. Sanacija bank je bila po njenih besedah sicer začrtana in izvedena po poti, ki jo je začela in začrtala prejšnja vlada.

Dodala je, da je bilo 500 milijonov evrov od lanskega dodatnega zadolževanja res namenjeno ohranjanju socialne države in pravic. »Verjamem pa, da imamo na to različne poglede,« je dejala. »Še vedno je bila vaša vlada tista, ki je najdražje zadolžila našo državo,« je v odgovoru Tomčevi dodala Bratuškova.

»Še vedno je bila vaša vlada tista, ki je najdražje zadolžila našo državo«

Povprečna obrestna mera letos izdanih vrednostnih papirjev je bila, kot je dejala Bratuškova, 3,21-odstotna. »To je približno toliko, kot bi nas stalo oziroma po kolikor bi dobili posojila v programu, ki ste ga želeli naši državi,« je dejala.

Na očitke, zakaj se je država drago zadolževala in ni raje zaprosila za mednarodno finančno pomoč, pa je odgovorila, da so primerljive obrestne mere tudi v programih pomoči. »Še vedno je bila vaša vlada tista, ki je najdražje zadolžila našo državo,« je v odgovoru Tomčevi dodala Bratuškova.

Pogled v prihodnost, ne oziranje v preteklost

Poudarila je, da bi bila bistveno bolj vesela, če bi se politiki več ukvarjali s prihodnostjo in ne toliko s preteklostjo. »Naša vlada je morala pokriti ogromno napak preteklosti, ampak smo uspeli,« je dejala.

Spomnila je na višje napovedi za Slovenijo in dodala, da nam finančni trgi že verjamejo, kmalu pa bodo verjeli tudi ljudje, ki bodo občutili pozitivne rezultate ukrepov njene vlade.

Visoka špekulativnost finančnega sektorja

Bratuškova je v DZ še dejala, da Slovenija od davka na finančne storitve letno pobere okoli 40 milijonov evrov, od davka na bilančno vsoto bank pa okoli 20 milijonov evrov. »To je v tem trenutku bistveno več, kot bi ga tako spremenjen davek na finančne transakcije prinesel po novem,« je dejala.

Poslanec SD Matevž Frangež je v poslanskem vprašanju Bratuškovi opozoril, da je svetovno finančno in posledično bolečo gospodarsko ter socialno krizo povzročila visoka špekulativnost finančnega sektorja. »To je težnja po eksponentnih profitih, omogočena v svetu šibke regulacije finančnega sektorja ter stalne in nepremišljene liberalizacije finančnega sektorja,« je dejal.

Države članice EU so v soočenju s krizo finančnemu sektorju doslej namenile 4600 milijard evrov, je navedel Frangež. Državljani in davkoplačevalci so k sanaciji finančnega sektorja po njegovih besedah prispevali ne le prek sanacije bank, temveč tudi posredno - z visoko brezposelnostjo, znižanjem dohodkov in razgradnjo socialnega sistema.

Čufer ni govoril v nasprotju s stališčem Slovenije

Kot je dejal, v SD že več let terjajo uvedbo davka na finančne transakcije, saj želijo, da bi tudi finančni sektor prevzel del bremen te krize. Ker je bila Slovenija od začetka zaveznica uvajanja tega davka, ga je zanimalo, zakaj je finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer v Bruslju nedavno domnevno zastopal drugačno stališče, kot se že glasi sprejeto stališče Slovenije.

Bratuškova je pojasnila, da minister ni kršil oz. govoril v nasprotju s stališčem Slovenije. Spomnila je, da je Slovenija v svojem stališču podprla uvedbo davka na finančne transakcije s široko davčno osnovo ter nizko davčno stopnjo, pri čemer si prizadeva za takšen sistem davkov, ki bo čim manj administrativno obremenjujoč za zavezance in enostaven za pobiranje.

Široka davčna osnova, nizka stopnja in enostavnost

»Široka davčna osnova, nizka stopnja in enostavnost,« je dejala in dodala, da gredo zadnji predlogi v nasprotno smer. Po oceni Davčne uprave RS in finančnih institucij naj bi Slovenija iz tega naslova pobrala približno tri milijone evrov, medtem ko naj bi stroški uvedbe tega davka znašali dva milijona evrov.

»Stvar se tudi znotraj držav, ki smo to podpirale, odvija na način, ki ga mi kot država težje podpiramo kot tistega, kar se je na začetku govorilo,« je dejala Bratuškova in spomnila, da imamo v Sloveniji tako davek na bilančno vsoto bank kot tudi davek na finančne storitve.

Od davka na finančne storitve poberemo okoli 40, od davka na bilančno vsoto bank pa okoli 20 milijonov evrov

»Ta dva skupaj dasta bistveno večji učinek, kot bi ga v tej prvi fazi zelo zožana davčna osnova in visoki administrativni stroški lahko prinesli,« je dejala. Od davka na finančne storitve po njenih besedah letno poberemo okoli 40 milijonov evrov, od davka na bilančno vsoto bank pa okoli 20 milijonov evrov.

Frangeža je zanimalo še, kako je lahko ekipa Alenke Bratušek v dveh različnih časovnih obdobjih »radikalno drugače« izračunala izplen davka na finančne transakcije. Lani je izplen za Slovenijo ocenjevala še na deset milijonov evrov, zdaj pa na tri milijone evrov, je spomnil.

Bratuškova domneva, da je za razliko kriv 15-odstotni padec poslovanja oz. prometa z vrednostnimi papirji in 75-odstotnega upada prometa z izvedenimi finančnimi instrumenti.